Ste se že naveličali tega življenja?

Me prav zanima, če ste se in pri kateri starosti?

Pri 40 sem koncno dojela, da sem lahko srecna v nadpovprecnosti, povprecnosti ali podpovprecnosti. Ne igra to nobene vloge.
Meni je fajn ziveti, sem dalec od navelicanosti!

znaki naveličanosti so se kazali že prej, drugače pa sem prvič to dojel pri svojih 28ih letih. Danes po 6 letih je še veliko slabše. Imam občutek da mi vse tik-taka in bo vsak trenutek zelo počilo.

Sedaj pri 40 se šele dobro zaživela. Super mi je.

Pri 25tih letih sem vsega naveličan. Čakam samo še da se vse (po naravni poti) konča.

Priznam, da blizu 50., ko bi mora biti na vrhuncu kariere in življenja, se mi pa res ne da več otepati agresivnih sodelavcev. Prava muka.

Stara sem 42 let in sem naveličana svojega življenja. Zakaj?
Ker naše življenje vedno bolj postaja podobno filmu Mad Max.

Tukaj ne Zemlji me nobena stvar ne more osrečiti, ker je itak vse minljivo.
In vse je v meni, ne zunaj mene.
Ampak problem je v tem… da NE zmorem v sebi najti svoje prave BITI, svojega prevega JAZA …. ker mi ta umetni, zmanipuliran in od elit nadziran svet … to otežuje in onemogoča. Težko se je res poglobiti vase in iskati višji smisel (ne popačen) ob vseh teh nepotrebnih in pretiranih namerno vzpostavljenih zunanjih dražljajih (tudi razne frekvence).

Dosti mi je suženjstva, kjer se borimo za tistih par € in 10 dni dopusta … in potem nekateri mislijo kako jim je lepo. In kako uživajo?

Celo življenje samo plačujemo, plačujemo in plačujemo. Živimo zato, da plačujemo.
Še preden zapustimo ta svet – pošteno plačamo predstavo, ki je popolnoma nepotrebna in je njen edini namen – zaslužek.
Plačujemo tudi za stvari, ki jih nikakor ne bi bilo potrebno, a ne Nikola (Tesla) in bi jih bilo v izobilju.

Ja, imamo svobodno voljo – ampak zelo omejeno – pod minimum.
In meni je dosti te bedne igre, ki nima več smisla. Se pa tako ali tako ta igra slej, ko prej enkrat konča.
Večina ljudi pa so itak ovce in živijo v iluziji.

Če te smem popraviti – Tesla je hotel, da bi naj vsak porabnik el. energije, vsako gospodinjstvo ipd. samo zase in za svoje potrebe proizvajalo električno energijo. Seveda se ta ideja nikakor ni smela uresničiti, priskledniki ki jih je imel ob sebi tega niso dovolili.

Pri svojih 40 – desetih, še ne. Vsak dan se mi dogaja, sam tist kar hočem ne.

Ne gre za naveličanost, enostavno nikoli nisem rada živela. Od kar pomnim, ne. Od malega otroka dalje ne.

Meni je popolnoma jasno da tudi slučajno nisem svobodna. Živim v svetu polnem časovnih rokov, omejitev in predvsem stroškov. Leta gredo mimo kot bi rekel keks, stara sem 33 let in imam 12 let delovne dobe – halo? Minilo je kot blisk.
Potem so tu odraščajoči otroci, ki nimajo nobenega spoštovanja do ničesar, ne do ljudi ne do stvari, pa ne da bi jih tako vzgajali – te vzorce poberejo v šoli, kjer je več kot polovica otrok staršev z ekonomskega dna in dlje od svoje dlani ne vidijo oz. so zelo ozko usmerjeni (primer – vrhunec jim predstavlja gledanje nogometa, poznajo statistiko vseh igralcev itd. – ko pa koga vprašaš za mnenje o zalogi kapitala izobrazbe v Sloveniji /karikiram/ te pa samo telečje pogledajo).
Razočarana sem nad neumnostjo ljudi. Nekateri so prav zabiti do amena. Nisem asocialna oseba, vednar se rada družim z ljudmi, s katerimi se da pogovarjati, dalje razumejo sarkazem in subtilne namige. A je to preveč? Prav zaradi tega nisem najbolj priljubljena, ker se mi ne da pogovarjati o tem v kateri trgovini so razne akcije in kaj bo za “južno” naslednji teden. Imam pa krog ljudi s katerimi se res razumem oz. smo na isti valovni.
Ko sem bila mlajša me je to nesprejemanje povprečnežev precej prizadelo, danes se mi pa gladko hebe.
Ne bom rekla da sem naveličana, saj so svetli trenutki ampak se pa zavedam da smo navadni tlačani ki s svojim delom preživljamo ljudi, ki nič ne delajo (beri vlada) in kot ljudstvo nimamo moči, da bi tem pra.scem znižali plače. Spet je tu volilna masa in neumnost ljudi, ki verjamejo tem pravljicam v predvolilnih kampanijah in tako se ponavlja začaran krog.
Sicer nam kot družini nič ne manjka, mi gre pa pošteno na organe, da je potrebno nam pred zakonom odgovarjati, nekaterim pa nikoli.
Ugotovila sem, da manj kot se sekiram, boljše je.

Meni je popolnoma jasno da tudi slučajno nisem svobodna. Živim v svetu polnem časovnih rokov, omejitev in predvsem stroškov. Leta gredo mimo kot bi rekel keks, stara sem 33 let in imam 12 let delovne dobe – halo? Minilo je kot blisk.
Potem so tu odraščajoči otroci, ki nimajo nobenega spoštovanja do ničesar, ne do ljudi ne do stvari, pa ne da bi jih tako vzgajali – te vzorce poberejo v šoli, kjer je več kot polovica otrok staršev z ekonomskega dna in dlje od svoje dlani ne vidijo oz. so zelo ozko usmerjeni (primer – vrhunec jim predstavlja gledanje nogometa, poznajo statistiko vseh igralcev itd. – ko pa koga vprašaš za mnenje o zalogi kapitala izobrazbe v Sloveniji /karikiram/ te pa samo telečje pogledajo).
Razočarana sem nad neumnostjo ljudi. Nekateri so prav zabiti do amena. Nisem asocialna oseba, vednar se rada družim z ljudmi, s katerimi se da pogovarjati, dalje razumejo sarkazem in subtilne namige. A je to preveč? Prav zaradi tega nisem najbolj priljubljena, ker se mi ne da pogovarjati o tem v kateri trgovini so razne akcije in kaj bo za “južno” naslednji teden. Imam pa krog ljudi s katerimi se res razumem oz. smo na isti valovni.
Ko sem bila mlajša me je to nesprejemanje povprečnežev precej prizadelo, danes se mi pa gladko hebe.
Ne bom rekla da sem naveličana, saj so svetli trenutki ampak se pa zavedam da smo navadni tlačani ki s svojim delom preživljamo ljudi, ki nič ne delajo (beri vlada) in kot ljudstvo nimamo moči, da bi tem pra.scem znižali plače. Spet je tu volilna masa in neumnost ljudi, ki verjamejo tem pravljicam v predvolilnih kampanijah in tako se ponavlja začaran krog.
Sicer nam kot družini nič ne manjka, mi gre pa pošteno na organe, da je potrebno nam pred zakonom odgovarjati, nekaterim pa nikoli.
Ugotovila sem, da manj kot se sekiram, boljše je.[/quote]
Še res je. Z ostalim napisanim bi se tud strinjal.

Jaz pa nisem ravno naveličana, ampak sem tako utrujena, da mi je postalo muka živeti. Večinoma delam nočne,kjer sem suženj in si ne morem privoščiti v miru niti kavice, odmora za malice. Pridem domov pa samo strežem, je vse v kaosu.In ko končno postorim vse, grem zopet v službo. Občutek imam, kot da vsi trgajo kosce z živega telesa. Danes sem jokala in to samo zaradi izčrpanosti. Ne občutim ničesar drugega kot izčrpanost, v službi pa kot da sem v koncetracijskem taborišču. Pred leti semse še hotela boriti, spreminjati. Zdaj pa bi najraje, da me čim prej pobere od pregorelosti in izčrpanosti.

Pri 60 letih sem zelo razočarana zaradi neuresničenih želja in neizpolnjenjih hrepenenj.
Vse kar sem v življenju naredila se je izkazalo za napačno. Zgrešene naložbe, napačne odločitve…da, vse to pogojuje, da sem silno, silno utrujena in naveličana življenja, ki ni nikakršno življenje ampak zgolj in samo životarjenje.

Nikakor.
Vedno bolj uživam vsak trenutek.
In če me kaj razjezi, kakšna novica, kakšen bedast človek…se obrnem k naravi,
vsaka nova češnja, ki dozori, živali, ki mi pridejo na pot, oblaki, voda, sonce – kako
se lahko tega kdaj naveličaš?
Plus je še toliko stvari, ki jih nisem poskusila, videla, doživela…toliko lepega, da ne bo
časa za vse. Glasba, lepota, prijaznost – za te stvari se splača živeti.
Upam samo, da bom lahko svoj čas izkoristila do maksimuma.

Pa ste le spregledali..druzina,krediti…pa smo “popolni”…cedalje bolj so mi vsec “freelandrji”.Ne rabim druzine,kredita,jem da zivim in sportam za “duso”,ostale stvari prepuscam ovcam.

Ja, tako se tudi jaz počutim … kot v koncetracijskem taborišču.
Kjer po mnogih mukah in borbah, seveda z malce svetlobe vmes …. na koncu itak vsi – umremo.

Če te smem popraviti – Tesla je hotel, da bi naj vsak porabnik el. energije, vsako gospodinjstvo ipd. samo zase in za svoje potrebe proizvajalo električno energijo. Seveda se ta ideja nikakor ni smela uresničiti, priskledniki ki jih je imel ob sebi tega niso dovolili.[/quote]

Hvala Svemirka, da si jo popravila – Tesla je bil velik človek in človekoljub, tukaj pa ena serje po njemu ko pojma nima.

No do mojega 35 leta nisem imela nič ,potem pa dediščina, in zdaj imam nadstardardni flat, hud avto, denar na banki, nikoli ne obupajte življenje je nepredvidljivo.

Te podpiram, pameten dečko!

Če te smem popraviti – Tesla je hotel, da bi naj vsak porabnik el. energije, vsako gospodinjstvo ipd. samo zase in za svoje potrebe proizvajalo električno energijo. Seveda se ta ideja nikakor ni smela uresničiti, priskledniki ki jih je imel ob sebi tega niso dovolili.[/quote]

Hvala Svemirka, da si jo popravila – Tesla je bil velik človek in človekoljub, tukaj pa ena serje po njemu ko pojma nima.[/quote]

A ti razumeš prebrano?
Kdo serje po njemu? Si ti funkcionalno pismena?
Nikola naj bi baje imel “napravo – škatlo” , ki je iz ozračja vlekla nizkofrekvenčna valovanja, ki jih oddaja Zemlja … in je ta valovanja spreminjala v energijo, ki jo bi lahko uporabili za razsvetljavo doma, za vožnjo z avtomobilom itd…
Nikola bi ljudem “lahko” omogočil brezplačno energijo, ampak tistim, ki vodijo ta svet je to šlo v nos….

Če te smem popraviti – Tesla je hotel, da bi naj vsak porabnik el. energije, vsako gospodinjstvo ipd. samo zase in za svoje potrebe proizvajalo električno energijo. Seveda se ta ideja nikakor ni smela uresničiti, priskledniki ki jih je imel ob sebi tega niso dovolili.[/quote]

Hvala Svemirka, da si jo popravila – Tesla je bil velik človek in človekoljub, tukaj pa ena serje po njemu ko pojma nima.[/quote]
Saj je napisala isti kot vedve!

ehh, kakšni pesimisti. Življenje je lepo, samo zakomplicirat si ga ne smete preveč. Važno je, da se imtae s kom za kresnt, pa gre vse kot po maslu.

Hvala Svemirka, da si jo popravila – Tesla je bil velik človek in človekoljub, tukaj pa ena serje po njemu ko pojma nima.[/quote]
Saj je napisala isti kot vedve![/quote]

No, to so pa posledice neznanja slovenskega jezika in nesposobnosti izražanja – en stavek sta dve osebi napačno razumeli (če sploh), ker avtor-ica zapiska ne zna jasno izraziti svoje misli v pisni obliki.
Lahko samo ugibamo, kako je bilo mišljeno.

Morda bo zvenelo čudno , ampak nisem še naveličana življenja. Res je, imam MS, težje hodim, slabše vidim, invalidsko sem upokojena, a v vskem dnevu lahko najdem kaj lepega. Vsega, v takšni in drugačni obliki, pa takoali tako nima nihče izmed nas.