Ste se že naveličali tega življenja?
Naveličala sem se zelo zgodaj, še v otroških letih, ko sem spoznala, kako nesmiselno je življenje zastavljeno. Najprej moraš v šolo; nato moraš v službo in večino življenja plačevati za dobrine, za katere so si izmislili, da jih nekdo poseduje (zemlja, voda ipd.).
V najstniških letih sem svoje prepričanje še bolj utrdila, ko sem prešla na veganstvo in se vprašala o groznih dejanjih človeka, ko z lastnim užitkom opravičuje pobijanje vseh drugih vrst živali; uničevanje okolja ipd..
Zdaj sem v srednjih letih, z dobro službo in sanjsko hišo. Sem brez dolgov in brez obveznosti v smislu družine, otrok. Ampak stvari so še vedno iste – še vedno živimo v tirnicah, plačujemo za naravne dobrine, ki si jih je nekdo prilastil (sprašujem se, kdaj bomo dejansko začeli plačevati zrak, ki ga dihamo); še vedno pobijamo nedolžne za lasten užitek in še vedno je konec poti isti – smrt.
Nisem naveličana, nisem depresivna, nikoli ne bi razmišljala o samomoru; bi bilo pa dosti lepše če mene in človeštva na sploh nikoli ne bi bilo.
Forum je zaprt za komentiranje.