ne dobim in ne dobim službe
Počasi mi že zmanjkuje volje,samozavesti in se sprašujem kaj za vraga je narobe z mano…
Mlada, delovna, pridna…ampak nobeden mi ne da možnosti, da bi se lahko izkazala. Aktivno iščem službo že več kot pol leta, vsaki dan pošiljam ponudbe.Ker vem da je pisanje le teh že prava umetnost, da vsaj malo izstopaš se še posebaj potrudim in vsakemu potencialnemu delodajalcu posebaj pišem oz. se o njih prej seznanim in poglobim v njihove vizije.
Ko pridem na razgovor vedno vse super, dobim občutek ,da mogoče pa bo le to to…ampak na koncu vedno razočarana.
Vse razgovore, ponudbe..sem analizirala in se spraševala pa kje za vraga delam napako ( e )
Ali so res samo še veze ? Da imaš ta pravi priimek ?
Po mojem s tabo ni nič posebej narobe. Služb je malo in zato konkurenca precej bolj ostra kot je bila v predkriznih časih. In če odšteješ vse tiste pozicije, ki se napolnijo prek vez in poznanstev, potem ni čudno, da samo redki dobijo službo. Sploh v kakšnih takih profilih, kjer se prijavi več sto kandidatov.
Vsi bi 25 letnice s 15 let delovnih izkušenj. Midve (jaz 45) najboljše da skombinirama. Prijavila na razpis se boš ti. Povedala tam, da vse obvladaš v nulo, da si se veliko izobraževala, ker te računovodstvo zanima, da delaš na črno v računovodskem servisu ali pomagaš mami ali….
V službo boš hodila ti. Jaz bom sedela doma pred računalnikom, imele boma 8 ur videokonferenc vsak dan. Priklopljena bom na tvoj službeni pc. Delala bom jaz. Pisala dopise v nemščini in angleščini, knjižila račune, ti dajala navodila, s čim katerega opremiti, kam ga odložiti, …
si za?:-)
meni je nekako logično, da nekdo ki vztrajno išče službo, tudi na forumu pove, kakšen poklic ima, kaj zna in kaj bi rad delal. saj mu ne bom jaz sedaj zrihtala dela, ampak od različnih ljudi lahko dobi vsaj kakšno koristno informacijo, kam in kako se naj obrne. Jaz sem npr. za tisto gospodično, ki je tako divje iskala službo, spraševala okoli, potem se pa izkaže, da ona pa ne bi šla iz lj za nobeno ceno, pa z ljudmi tudi ne bi delala. Tako eno pisarnico si predstavlja, pa malo računalnika pa tako.
saj ne trdim da so vse take in vem, da je ženska z leti res težko zaposljiva. ampak samo z nekim nedoločenim jamranjem ne boste nikamor prišle.
Jaz pa v tem ne vidim neodločnega jamranja, če nekdo jasno pove, da ni za delo z ljudmi in se ne misli vozit vsak dan na drugi konec države in nazaj. Vsaj ve, česa noče. Pa ne mi zdaj, da je treba za vse poprijet in da vsako delo častno, ker potem greste lahko tudi za prostitutke in porno igralke.[/quote]
lej, mislim, da za tiste, ki imajo neka konkretna in iskana znanja, ni problem. Če pa si študiral nekaj, pri čemer je osnova delo z ljudmi, potem si pa premisliš in postaviš še en kup pogojev, si res neizmeren optimist, da bodo ravno tebe izmed množice izbrali za neko ne preveč zahtevno delo. Tako si lahko zmišljujejo tisti, ki imajo veze. Tisti, ki pa jih nimajo se bodo morali odločiti, ali res rabijo delo ali ne. Veliko lažje je iskati idealno delo, če vir zaslužka že imaš.
Jaz pa v tem ne vidim neodločnega jamranja, če nekdo jasno pove, da ni za delo z ljudmi in se ne misli vozit vsak dan na drugi konec države in nazaj. Vsaj ve, česa noče. Pa ne mi zdaj, da je treba za vse poprijet in da vsako delo častno, ker potem greste lahko tudi za prostitutke in porno igralke.[/quote]
Ja, če pa ne bi to pa ne bi ono, pa služba samo in izrecno v Lj, pa ne z ljudmi, pa ne plača pod 1000€, pa ne delati dlje kot do 15.00 …….. je pa jasno, da nič ne dobite. Iščete zaposlitev na vašem delovnem področju, samo z uni izobrazbo, ki je v vašem primeru neko družboslovno področje, ki ga nihče ne rabi…. jah, takih princesk pač ne zaposlujejo več. kaj vam ni jasno?
Jaz pa v tem ne vidim neodločnega jamranja, če nekdo jasno pove, da ni za delo z ljudmi in se ne misli vozit vsak dan na drugi konec države in nazaj. Vsaj ve, česa noče. Pa ne mi zdaj, da je treba za vse poprijet in da vsako delo častno, ker potem greste lahko tudi za prostitutke in porno igralke.[/quote]
Ja, če pa ne bi to pa ne bi ono, pa služba samo in izrecno v Lj, pa ne z ljudmi, pa ne plača pod 1000€, pa ne delati dlje kot do 15.00 …….. je pa jasno, da nič ne dobite. Iščete zaposlitev na vašem delovnem področju, samo z uni izobrazbo, ki je v vašem primeru neko družboslovno področje, ki ga nihče ne rabi…. jah, takih princesk pač ne zaposlujejo več. kaj vam ni jasno?[/quote]
No, potem pa ti povej, kakšno izobrazbo mora imet človek, s koliko plače mora biti zadovoljen, kam se mora vozit, do kdaj mora biti v službi, da bo odgovarjal delodajalskim merilom v Sloveniji.
daj pupa, zbudi se! Na vsako delovno mesto se prijavi 100 ljudi, ne nakladaj o zniževanju kriterijev. če danes nisi pripravljen delati nekaj več kot do 15. ure, narediti kaj več, se truditi….. lahko samo doma čakaš, pleteš in jamraš. Saj taki, ki “nočejo prodat svojega časa za vsako ceno” tudi doma ždijo do nezavesti in jamrajo, kako ni dela. Potem jih pa pokličeš na delovno mesto, pa pride cel kup jamranj, kako bi oni tako, pa kako ne bi šli od doma dlje kot 4 km, pa kako ne bi delali z ljudmi, pa blabla … Lenuhi, ki se jim nič ne ljubi, ne pa taki, ki se cenijo. me prav zanima koliko časa se bi še cenili, če ne bi imeli za kruh. Dokler se pa zmišljuješ, ti pa še ni slabo.
daj pupa, zbudi se! Na vsako delovno mesto se prijavi 100 ljudi, ne nakladaj o zniževanju kriterijev. če danes nisi pripravljen delati nekaj več kot do 15. ure, narediti kaj več, se truditi….. lahko samo doma čakaš, pleteš in jamraš. Saj taki, ki “nočejo prodat svojega časa za vsako ceno” tudi doma ždijo do nezavesti in jamrajo, kako ni dela. Potem jih pa pokličeš na delovno mesto, pa pride cel kup jamranj, kako bi oni tako, pa kako ne bi šli od doma dlje kot 4 km, pa kako ne bi delali z ljudmi, pa blabla … Lenuhi, ki se jim nič ne ljubi, ne pa taki, ki se cenijo. me prav zanima koliko časa se bi še cenili, če ne bi imeli za kruh. Dokler se pa zmišljuješ, ti pa še ni slabo.[/quote]
Hahaha, zakaj pa kličeš na delovno mesto lenuhe, ki jamrajo, če imaš na voljo 100 kandidatov, ki bi sprejeli katerekoli pogoje?
nowa,
v teh časih pol leta ni tako dosti. Ne obupuj. Službe so, ampak kandidatov je ogromno, zato traja predenj ti uspe. Ne začet zato mislit, da je kaj narobe s tabo.
Ko je žena dve leti nazaj izgubila službo, je novo tudi aktivno (vsaj 10 poizvedb na teden) iskala dalj časa in jo dobila šele po devetih mesecih.
Ironično ji veze niso pomagale, saj je po vezah prišla v dva top5 izbora in razgovora pri znancih podjetnikih, pa je potem vedno prišlo kaj relativno racionalnega vmes, da ni bila izbrana. Za službo, ki jo je nazadnje dobila ni imela nikakršnih vez. Kljub dobremu občutku po razgovoru, je bilo zaradi mnogih neuspehov po dobrih občutkih to potem popolno presenečenje. Kar nekako iznenada. In je bila zelo vesela. Tudi ti boš.
Mislim, da danes več štejejo osebnostne lastnosti, kot pa znanje. Znanje “za silo” lahko pridobiš v enem mesecu, malo več pa v enem letu, ko si že zaposlen. Itak ima vsako podjetje svoj sistem in svoj način dela, tako da tudi če imaš nekaj znanja od prej, ti v novi službi še veliko manjka. Da ne govorim o tem, da izobrazba še zdaleč ne pomeni znanja, pa tudi če si diplomiral z 10.
Osebnostne lastnosti so tiste, ki jih imaš ali nimaš, in jih zelo težko pridobiš ali izgubiš. Ni pa dovolj, da te lastnosti samo našteješ v prošnji ali prijavi za delo, ampak jih moraš pokazati že v prvem kratkem telefonskem razgovoru, nato pa še na razgovoru v živo, kamor si zagotovo povabljen, če znaš po telefonu “pritisniti na pravi gumb”. Seveda pa moraš biti tudi realen in se podati v ponujanje sebe tja, kamor veš, da spadaš. Prepričan moraš biti 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v to, da bo delodajalec veliko pridobil, če bo zaposlil ravno tebe, in vsaj pol tega prepričanja moraš prenesti na delodajalca. Hvaljenje s tem, kaj vse znaš, delodajalca samo odbije od tebe, saj on to sliši tako: “Jaz vse znam in lahko še vas kaj naučim.” Veliko bolj pritegneš delodajalca, če mu med vrsticami poveš: “Ne znam veliko, a imam veliko željo se naučiti vsega, kar podjetje od mene potrebuje.”
Zavedati se moraš, da bo delodajalec porabil veliko časa in energije, da te bo naučil delati tako, kot on hoče oziroma je potrebno, zato mu je najbolj pomembno to, kako bosta njegov čas in energija naložena. To pa je odvisno od tvojih osebnostnih lastnosti – koliko si zagnan, predan delu, koliko te delo zanima… Ni treba biti popoln (zunanji izgled, izbrane besede…), lahko si privoščiš tudi kakšen spontan človeški kiks – s tem samo pokažeš, da si človek, krvav pod kožo, kot vsi ostali. Važno je, da pokažeš, da si pripravljen kikse popraviti. Če se na primer na razgovoru nerodno izraziš, dodaš pojasnilo ali poveš še z drugimi besedami in se prepričaš, če te je poslušalec pravilno razumel, kar se vidi na njegovem izrazu na obrazu. S tem pokažeš, da se vedno zavzameš popraviti tudi kikse, ki jih nehote narediš pri delu. Nihče ne išče popolnega delavca, ampak takega, ki svoje napake pri delu prizna in jih popravi. To veliko več šteje kot neka umetna popolnost.
Glede plače pa tako: ko ti enkrat uspe delodajalca prepričati, da si iz pravega testa, ti sam ponudi višjo plačo, kot jo sploh pričakuješ. Če ti ponudi manj, kot sam pričakuješ, ga nisi dovolj prepričal. Vsaj za hip moraš doseči, da si on bolj želi te zaposliti kot si to sam želiš. Vem, zgleda nemogoče, ampak dejansko je tako, da tudi delodajalec ima svoje potrebe, sicer ne bi iskal delavca. Velja pa to za resna podjetja, neresna so tukaj izvzeta. Vsak resen in izkušen delodajalec ve, da ga več stane slab delavec z nižjo plačo, kot pa dober in z višjo plačo. Delavca na istem delovnem mestu se v opravljenem delu lahko razlikujeta tudi nekajkrat (100-200-300{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), razlika v plači pa odstopa le do 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Primer: trgovec ne more dobiti manj kot minimalno plačo, ki je cca. 580 eur neto, ne glede na to, kako kvalitetno opravlja svoje delo. Drugi trgovec (torej isto delovno mesto) lahko svoje delo opravlja nekajkrat boljše od onega z minimalno plačo, a bo super zadovoljen s plačo 870 eur neto, čeprav bo delodajalcu prinesel 2x toliko prometa kot oni z minimalno. Torej bo delodajalec imel več od tega drugega delavca.
Zdaj pa grem spat, ker menda že bluzim. 🙂 Noč.
Itak, da bluziš. V pogojih, ko je več povpraševanja kot ponudbe delovnih mest, ta tvoja filozofija brezposelnim nič ne pomaga. Nič več ne pomeni izobrazba, ker jo imajo že skoraj vsi preveč, nič več ne pomeni predstavitev na razgovoru, ker jo v konkurenci že vsi izpilijo, česarkoli se lotiš, bo nekdo kmalu obvladal še bolje… In si spet na istem. Ta težnja po šarmiranju delodajalca je prišla že do absurda. Ne pelje nikamor, ker to pač ne ustvarja delovnih mest za vse. Ustvaril bi jih edino splošen revolt zaposlenih in brezposelnih, ki bi zahtevali skrajšanje delovnega časa. Ne pa ljudem prat možgane, kako morajo še bolj lesti v rit tistim ,ki imajo že tako prepolne.
[/quote]
Se strinjam, da moja filozofija ne bo povečala števila delovnih mest. Ampak tukaj sploh ne govorimo o tem, kako rešiti brezposelnost, ampak kaj lahko posameznik naredi za svojo zaposlitev. Še vedno je zelo veliko ljudi, ki prav nič ne izpilijo svoje predstavitve, kar daje večjo možnost tistim, ki pa jo izpilijo. Še vedno večina ljudi poudarja svojo izobrazbo, znanje, izkušnje… in potem se samo čudijo, zakaj ne dobijo zaposlitve, ne razumejo pa potreb druge strani. To je tako, kot če bi moškim prodajal higijenske vložke.
Pišem pa iz lastne izkušnje, ker sem pred kratkim zamenjala službo in dobila novo v manj kot enem tednu. Ne vem, mogoče sem imela le srečo (poznanstev zagotovo ne, to vem), vem pa, da sem imela v glavi prav to filozofijo zgoraj, s katero sem prepričala že kar prvega delodajalca.
Je pa tudi res, da je veliko lažje najti novo zaposlitev, ko si nekje še zaposlen, kot pa potem, ko si že nekaj časa brez službe. Ampak tudi tukaj gre v večini primerov za napako ljudi. Marsikdo že v naprej ve, da bo izgubil službo, saj se že prej vidi, da gre podjetju slabo, zamuja s plačili, blokirani TRR-ji…. in podobno. A redko kdo takrat kaj naredi zase in za svojo rit. Večina samo čaka, kaj bo, seštevajo, koliko nadomestila bodo dobili z Zavoda in koliko časa bo trajalo, pa o odpravninah razmišljajo, ki jih navadno sploh ni, pa kako fajn si bo najprej privoščiti malo dopusta… itd. … in tako zamudijo vse vlake.
Veliko vlogo pa igra tudi lastna potreba po zaposlitvi. Jaz si nikakor ne morem privoščiti brezposelnosti niti en mesec, ker sem sama, brez zaledja, in z dvema otrokoma, za katera ne prejemam preživnine. Edino srečo imam, da imam lastno stanovanje, ampak kljub temu imam vsak mesec “fiksnih” položnic za 500 eur, brez hrane, oblačil, obutve, benzina… Če ostanem 1 mesec brez dohodka, se še zlepa ne poberem. Zato pa si začnem iskati novo zaposlitev takoj, ko plača malo zamudi, ker to je prvi znak, da bo šlo počasi vse navzdol. Če podjetje nima več rezerve za redno izplačevanje plač, je gotovo.
daj pupa, zbudi se! Na vsako delovno mesto se prijavi 100 ljudi, ne nakladaj o zniževanju kriterijev. če danes nisi pripravljen delati nekaj več kot do 15. ure, narediti kaj več, se truditi….. lahko samo doma čakaš, pleteš in jamraš. Saj taki, ki “nočejo prodat svojega časa za vsako ceno” tudi doma ždijo do nezavesti in jamrajo, kako ni dela. Potem jih pa pokličeš na delovno mesto, pa pride cel kup jamranj, kako bi oni tako, pa kako ne bi šli od doma dlje kot 4 km, pa kako ne bi delali z ljudmi, pa blabla … Lenuhi, ki se jim nič ne ljubi, ne pa taki, ki se cenijo. me prav zanima koliko časa se bi še cenili, če ne bi imeli za kruh. Dokler se pa zmišljuješ, ti pa še ni slabo.[/quote]
Hahaha, zakaj pa kličeš na delovno mesto lenuhe, ki jamrajo, če imaš na voljo 100 kandidatov, ki bi sprejeli katerekoli pogoje?[/quote]
A misliš, da v prošnji za delovno mesto povedo, da so lenuhi? Osebno jih pa tudi ne poznam. Prijavi se jih ogromno. Pač tiste, ki imajo pogoje, pokličem na razgovor, tam pa zvem svašta. Kako to ne bi, pa kako to bi, pa kako bla bla bla. Seveda take skenslam po hitrem postopku, ampak najprej jih je treba poklicat in opravit pogovor, ane? Ti pa nimaš prav velikega pojma, kako stvari potekajo.:)))
Itak, da bluziš. V pogojih, ko je več povpraševanja kot ponudbe delovnih mest, ta tvoja filozofija brezposelnim nič ne pomaga. Nič več ne pomeni izobrazba, ker jo imajo že skoraj vsi preveč, nič več ne pomeni predstavitev na razgovoru, ker jo v konkurenci že vsi izpilijo, česarkoli se lotiš, bo nekdo kmalu obvladal še bolje… In si spet na istem. Ta težnja po šarmiranju delodajalca je prišla že do absurda. Ne pelje nikamor, ker to pač ne ustvarja delovnih mest za vse. Ustvaril bi jih edino splošen revolt zaposlenih in brezposelnih, ki bi zahtevali skrajšanje delovnega časa. Ne pa ljudem prat možgane, kako morajo še bolj lesti v rit tistim ,ki imajo že tako prepolne.[/quote]
Daj se ti skuliraj! Ženska je čisto prav povedala! Delodajalci ne iščemo neke popolneže, ki s tem, da imajo neko diplomo, menijo, da je to vse, kar morajo imeti. Jasno, da je diploma tudi pomembna, ampak veliko bolj je za delodajalca pomembna volja za delo, pripravljenost pripomoči dobrobiti firme, dati vse od sebe (kar ne pomeni delati dan in noč, da se razumemo), biti pripravljen na nove izzive, predvsem pa biti deloven in zagnan. Če mi že ob prvem razgovoru kandidat da vedeti, da bi on delal vedno do 15. ure, da s strankami pa on ne želi delati itd. me njegova diploma čisto nič ne zanima. Pri nas se dela, ko je delo, tudi do 20. ure, ko pa dela ni veliko, pa gre zaradi mene lahko domov tudi ob 12.00, če je naredil, kar je treba. Ne morem si privoščiti delavca, ki bo ob 15. uri spakiral in šel, ne glede na to, da nas roki lovijo in da moramo tri dni delati vsi kot nori, potem pa seveda lahko ves teden hodimo domov ob 12.00. Tako je to. In nekomu kot si ti, ki mu gre samo za to, da uveljavi svoje pravice, za firmo mu pa dol visi, ne morem dati dela. Pa ne gre za nobeno lezenje v rit, daleč od tega, takih ljudi sploh ne prenesem. In ne gre za težnjo po šarmiranju delodajalca, ampak po tem, da se ga prepriča, da je delavec željan delati. Seveda bo tudi šel na bolniško, seveda bo dobil nego za otroka, seveda bo kdaj potreboval dneve za osebne zadeve, saj to je jasno, ampak šteje to, da veš, da človek ne “hvata krivine” , ko rabi dopust ali bolniško. Rabimo dobre delavce. Tisti, ki se ob vsem zmrdujejo in samo gledajo, kje bodo izkoristili svoje pravice, na dolžnosti pa pozabijo, pač ostajajo doma in jamrajo.
Zato sem seveda prepričana, da TTTTTT prav nič ne bluzi in ji popolnoma verjamem, da je službo dobila zelo hitro. V množici tistih, ki se jim v resnici ne da delati, čeprav iščejo službo, je svetla izjema.
Itak, da bluziš. V pogojih, ko je več povpraševanja kot ponudbe delovnih mest, ta tvoja filozofija brezposelnim nič ne pomaga. Nič več ne pomeni izobrazba, ker jo imajo že skoraj vsi preveč, nič več ne pomeni predstavitev na razgovoru, ker jo v konkurenci že vsi izpilijo, česarkoli se lotiš, bo nekdo kmalu obvladal še bolje… In si spet na istem. Ta težnja po šarmiranju delodajalca je prišla že do absurda. Ne pelje nikamor, ker to pač ne ustvarja delovnih mest za vse. Ustvaril bi jih edino splošen revolt zaposlenih in brezposelnih, ki bi zahtevali skrajšanje delovnega časa. Ne pa ljudem prat možgane, kako morajo še bolj lesti v rit tistim ,ki imajo že tako prepolne.[/quote]
Daj se ti skuliraj! Ženska je čisto prav povedala! Delodajalci ne iščemo neke popolneže, ki s tem, da imajo neko diplomo, menijo, da je to vse, kar morajo imeti. Jasno, da je diploma tudi pomembna, ampak veliko bolj je za delodajalca pomembna volja za delo, pripravljenost pripomoči dobrobiti firme, dati vse od sebe (kar ne pomeni delati dan in noč, da se razumemo), biti pripravljen na nove izzive, predvsem pa biti deloven in zagnan. Če mi že ob prvem razgovoru kandidat da vedeti, da bi on delal vedno do 15. ure, da s strankami pa on ne želi delati itd. me njegova diploma čisto nič ne zanima. Pri nas se dela, ko je delo, tudi do 20. ure, ko pa dela ni veliko, pa gre zaradi mene lahko domov tudi ob 12.00, če je naredil, kar je treba. Ne morem si privoščiti delavca, ki bo ob 15. uri spakiral in šel, ne glede na to, da nas roki lovijo in da moramo tri dni delati vsi kot nori, potem pa seveda lahko ves teden hodimo domov ob 12.00. Tako je to. In nekomu kot si ti, ki mu gre samo za to, da uveljavi svoje pravice, za firmo mu pa dol visi, ne morem dati dela. Pa ne gre za nobeno lezenje v rit, daleč od tega, takih ljudi sploh ne prenesem. In ne gre za težnjo po šarmiranju delodajalca, ampak po tem, da se ga prepriča, da je delavec željan delati. Seveda bo tudi šel na bolniško, seveda bo dobil nego za otroka, seveda bo kdaj potreboval dneve za osebne zadeve, saj to je jasno, ampak šteje to, da veš, da človek ne “hvata krivine” , ko rabi dopust ali bolniško. Rabimo dobre delavce. Tisti, ki se ob vsem zmrdujejo in samo gledajo, kje bodo izkoristili svoje pravice, na dolžnosti pa pozabijo, pač ostajajo doma in jamrajo.
Zato sem seveda prepričana, da TTTTTT prav nič ne bluzi in ji popolnoma verjamem, da je službo dobila zelo hitro. V množici tistih, ki se jim v resnici ne da delati, čeprav iščejo službo, je svetla izjema.[/quote]
@llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Po vasem pisanju sem preprican, da sem delavec, ki ga iscete.
Prosim, kontaktirajte me na
daniel7@volja.net
Hvala in lep dan.
Daj se ti skuliraj! Ženska je čisto prav povedala! Delodajalci ne iščemo neke popolneže, ki s tem, da imajo neko diplomo, menijo, da je to vse, kar morajo imeti. Jasno, da je diploma tudi pomembna, ampak veliko bolj je za delodajalca pomembna volja za delo, pripravljenost pripomoči dobrobiti firme, dati vse od sebe (kar ne pomeni delati dan in noč, da se razumemo), biti pripravljen na nove izzive, predvsem pa biti deloven in zagnan. Če mi že ob prvem razgovoru kandidat da vedeti, da bi on delal vedno do 15. ure, da s strankami pa on ne želi delati itd. me njegova diploma čisto nič ne zanima. Pri nas se dela, ko je delo, tudi do 20. ure, ko pa dela ni veliko, pa gre zaradi mene lahko domov tudi ob 12.00, če je naredil, kar je treba. Ne morem si privoščiti delavca, ki bo ob 15. uri spakiral in šel, ne glede na to, da nas roki lovijo in da moramo tri dni delati vsi kot nori, potem pa seveda lahko ves teden hodimo domov ob 12.00. Tako je to. In nekomu kot si ti, ki mu gre samo za to, da uveljavi svoje pravice, za firmo mu pa dol visi, ne morem dati dela. Pa ne gre za nobeno lezenje v rit, daleč od tega, takih ljudi sploh ne prenesem. In ne gre za težnjo po šarmiranju delodajalca, ampak po tem, da se ga prepriča, da je delavec željan delati. Seveda bo tudi šel na bolniško, seveda bo dobil nego za otroka, seveda bo kdaj potreboval dneve za osebne zadeve, saj to je jasno, ampak šteje to, da veš, da človek ne “hvata krivine” , ko rabi dopust ali bolniško. Rabimo dobre delavce. Tisti, ki se ob vsem zmrdujejo in samo gledajo, kje bodo izkoristili svoje pravice, na dolžnosti pa pozabijo, pač ostajajo doma in jamrajo.
Zato sem seveda prepričana, da TTTTTT prav nič ne bluzi in ji popolnoma verjamem, da je službo dobila zelo hitro. V množici tistih, ki se jim v resnici ne da delati, čeprav iščejo službo, je svetla izjema.[/quote]
@llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Po vasem pisanju sem preprican, da sem delavec, ki ga iscete.
Prosim, kontaktirajte me na
daniel7@volja.net
Hvala in lep dan.[/quote]
Hvala za zaupanje, vendar trenutno ne iščem delavcev, smo polni – in z vsemi sem zelo zadovoljna.
Forum je zaprt za komentiranje.