kako se najhitreje naučiti italijanščine
vprašanje je kok dobr bi rada znala. Če hočeš pogovorno je super knjigica Ita v 3 mesecih. Tako sem se jaz pogovorno naučila španščino, ene pol leta sem jo tko mal brala.
Če pa bi rada dobr znala, pojdi na tečaj ali pa en predlog, na večih faksih imaš predavanjja tujih jezikov in predavanja so javna, greš in poslušaš in nihče te ne bo prašal kdo si, torej đabe.
Hja, da dobiš nekoga,ki te bo naučil,ali pa da sama poskusiš s kakimi knjigami, samo to je kr težko,ker italijani imajo slovnico kr zaguljeno,no jaz sem se osebno sama naučila,ker kot otrok sem gledala skoz italijanske programe in sem vesela da sem jih,ker danes mi je to drugi materin jezik,no sicer sem bliz italije tko da to je pri nas normalno, da skoraj vsi znamo italijansko,kot vam kateri drugi jezik.Po moje kar privat inštruktorja,ker drgač je kr težko.
Sicer pa se eni hiter naučijo eni pa nikol.
si mogoče lahko pomagaš s tem http://www.goethe-verlag.com/book2/SL/index.htm
si mogoče lahko pomagaš s tem http://www.goethe-verlag.com/book2/SL/index.htm%5B/quote%5D
Super, hvala.
Ja, imam uno varianto v 3-mesecih… Dobro, bom najprej tisto predelala, potem pa vidim kako in kaj naprej. Rada bi znala malo bolj kot pogovorno.
si mogoče lahko pomagaš s tem http://www.goethe-verlag.com/book2/SL/index.htm%5B/quote%5D
Res super, tole. SEm se že naučila par stavkov po rusko, ki sem si vedno želela:)
Ma ja, dejte nakladat tule, no. Kr italijanščino se bo naučila, če bo gledala tv. Ja, seveda.
Če ji zraven ne bo kdo prevajal in ji kaj razlagal, se ne bo naučila NIČ. Lepo vas prosim. Kakšne kriterije imate vi, no.
Za naučit se jezik je pač potrebno vložiti kar nekaj truda. Odvisno je od tega, kakšno podlago imaš. Jaz obvladam francoščino in mi je italijanščina res zelo dostopna, ko govorijo, razumem tam, 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – če govorijo lepo, zborno, ne v kakem dialektu. Sem hodila na predavanja v Italiji in nisem praktično rabila tolmača, samo za kako stvar sem ter tja. Razumela predavateljico, ki je govorila res lepo italijanščino praktično vse. Sama pa seveda nisem mogla govoriti, sem pa počasi začela med družbo, med Italijani – ni bilo druge izbire, ker je bila moja kvazi ‘italijanščina’ še vedno nad njihovo angleščino:)
Doma sem si nato kupila učbenike in delovne zvezke in se sama učim. Samo jaz sem pač francistka in francoska in italijanska slovnica sta si milo rečeno izjemno podobni, tako da ne rabim nobenih posebnih razlag.
Da bom pa rekla, da se bom italijanščine naučila ‘preko tv-ja’, mi pa na pamet ne pride. Ja, kako besedo, kako frazo, tudi slučajno pa ne jezika na enem nivoju – pa ne govorim o tem, da moraš govoriti in pisati kot kak Dante, ampak čisto o nekem relativno tekočem nivoju. Tudi slučajno se tega ne naučiš brez ene podlage in brez truda, razen če si zadovoljen s spakedranščino.
Za naučit se? Tečaj ali privat ure, za začetek, za tiste osnove, če si res priden in discipliniran bi najbžr tudi šla kaka ‘nauči se sam’ varianta, a še vedno taka, da ti vsaj osnovne glagole in strukture razloži – POTEM pa ja, branje, revije in tudi tv. Če pa ne veš NIČESAR, še ‘jaz sem, ti si’ pa tudi približno tega ne boš obvladal s tv-ja, ker ti bo vse zvenelo tuje, razen če bo kdo s tabo sedel in ti razlagal.
Oprosti, tudi otrok se ne zares nauči, če to ni jezik, ki ga tudi sicer vsaj nekje uporablja oz.če se kdo z njim vsaj malo ne ukvarja. Poleg tega je otroško besedišče bistveno okrnjeno in temelji bolj na samostalnikih, ker otrok še v materinem jeziku ne dela ne vem kako kompleksnih stavkov. Za naučit se kake besede, fraze, to že, a za kak višji nivo pa oprosti, ni variante, razen če je genij:) ali pa da ima še kako podporo in spodbudo kje drugje.
Ne verjemi vsemu, kar slišiš. O teh ‘čudežnih’ naučenj jezika kr tko malo, s tv-ja, risank, revij, imajo vsi polna usta, a še nisem slišala nobenega, ki bi na tak način dejansko resno spregovoril. To je kr neki. Ljudje itak nimajo sploh predstave, kaj dejansko pomeni jezik govoriti, če kdo spravi skupaj dva stavka, je to že kao, da ful obvlada. Pa ni važno, da je vse skupaj podobno eni ‘indijanščini’ ali pa da vrti in obrača ene par struktur in to je vse.
Da bi otrok rekel kompleksen stavek v tujem jeziku, denimo: “Če bi včeraj srečali naše prijatelje in jih povabili na današnjo zabavo, potem bi zagotovo prišli, ne pa da so ostali doma in pozabili na nas”, še nisem doživela:) Takega stavka ne reče niti v maternem jeziku, odrasli pa take strukture uporabljamo redno. In zato se jih moramo naučiti reči tudi v tujem jeziku – in zato že v osnovi ni primerjave med otroškim nivojem jezika ali med odraslim, kaj zadostuje za otroško govorico in kaj za odraslo.
Pogojna struktura stavka, ki sem ga zgoraj napisala, pa zahteva kar precejšnje poznavanje pogojnikov v italijanščini, ki ti jih mora nekdo razložit (ali oseba ali knjiga), potem se jih moraš naučit (kakšne oblike glagolov zahtevajo). Šele ko si na tem nivoju, lahko rečeš, da ‘govoriš italijansko’.
Če si pa pač zadovoljen z ‘živjo, adijo, koliko stane in kam gremo’ ali pa da govoriš nekaj na približno in dejansko NAROBE, potem pa so seveda zadeve bolj preproste, samo potem ne moreš reči, da ‘si se naučil italijanščine’. Nimam nič proti temu, da se govori narobe ali da se dela napake – nisem slovnica freak:)), samo si je treba naliti čistega vina in pač reči, da jezika pač ne obvladaš, da se pa lahko kaj zmeniš v njemu. Samo to. In tudi razlika je, če se sem ter tja zmotiš, delaš kake napake, ali pa če dejansko sploh ne poznaš struktur in nekaj tolčeš po svoje in na približno.
Tudi jaz se dopisujem sedaj v italijanščini z enim Italijanom. Njega razumem brez težav, ko pa sama sestavljam mali, moram preverjati oblike glagolov (ker jih na pamet še ne znam), zapise določenih besed, skladanje členov, rabo zaimkov, da moj sestavek vsaj približno zgleda nečemu podoben in da bo razumljiv. Se ne trudim, da bi bilo ne vem kako super truper (in tudi ni:)), ampak samo razumljivo.
Tega tudi slučajno ne bi bila sposobna z neke televizije – zmorem zato, ker obvladam francosko slovnico, pa še špansko sem se učila.
Sama imam posluh in celo talent za jezike, sem iz družine, kjer so vsi ful jezikov govorili, jezki so mi bili šala mala na vseh nivojih učenja, v šoli, na faksu, v tečajih, pa ne bom zase rekla, da se lahko enega jezika naučim ‘s tv-ja’. Neumnost. Lahko ti gledanje tv-ja POMAGA, a glavni vir informacij pa pač ne more biti. Je potrebna vsaj kaka knjiga, učbenik, da vsaj strukture razločiš, da vsaj veš, kaj sploh polsušaš.
Učim se italijansko in francosko, če je kdo za za vzajemno pomoč pri učenju.
luka00555@gmail.com
Lp
Jaz sem se že kot otrok naučila italijanščine prav z gledanjem televizije. Seveda sem imela pridno mamo, ki mi je vedno odgovarjala na “Kaj to pomeni?” 😀
Zdaj pa jaz učim mamo, ker razumem več kot ona.
Osnove ti mora res nekdo povedati (na začetku) potem pa, ko že kar nekaj razumeš, vsaj v mojem primere, če kakšne besede ne poznaš, jo sklepaš iz konteksta. In večkrat ko boš to besedo v nekem kontekstu slišal, bol jasen ti bo njen pomen.
Tako da ja, jezik lahko res izpopolniš z gledanjem televizije 😛
Pozdravljena,
Recimo jaz znam se kar dobro slovnico…kar se tice spreganje glagolov,ki jih je malo morje…z tv-ja se nikakor ne morem navadit.z kolegico se dopisujeva v italijanscini…ampak pogovorno pa ne znam…ker pisat(kar pac znam)je lazje kot pa govorit….ker ko pisem…pisem pocasi in razmisljam kako napisati stavek…za govorit mi pa ne gre tako tekoce..kaj mi svetujes?rabim pa samo pogovorno ker bi rada sla delat v italijo
Forum je zaprt za komentiranje.