jutranje spanje

Imam hčerko, ki se je nedavno odselila. Dela preko študenta in piše diplomsko nalogo.

Ker ni daleč, ji ponudim, da pride po kosilo zanjo in fanta, da ne izgublja časa s kuhanjem.

A malo me jezi, ker če jo slučajno kličem ob 9ih, recimo 9 do 10ih zjutraj, kar je res izjemoma, jo zbudim.

Vem, da se ponoči ne uči, oziroma ne piše naloge. Nikoli.

Ampak pritožuje se, kako nima časa, zjutraj pa dolgo spi.

Saj ji ne bom nič rekla in še bolj pozorna bom bila, da je do 11ih ne kličem.

A včasih bi vseeno rada vedela zaradi kosila. Ni vedno tako, kot se dogovoriva pretekli dan. Skuham ali vsaj zastavim kosilo zjutraj, potem samo dokončam. In je le dobro, da ob 8ih ve, če bosta zagotovo 2 jedca več, če ji kosilo sploh ustreza ali skuham kaj drugega ali če morda nista spremenila načrtov in ju sploh doma ne bo.

Nočem biti tečna mama, ampak vseeno me to moti.

Pravzaprav lahko spi do 13-ih, jaz bi samo ob 7ih, 8ih rada vedela, kako bo s kosilom. Dogovor o tem pa dokončno o tem prejšnji dan pogosto ni mogoč.

Sama pravi, da jima je pomembno, da lahko kadarkoli kam gresta, spremenita načrte.

Čisto enostavno – če se zvečer ne dogovorite, naslednji dan kosila ni.

Če se dogovorite, da kosilo bo, pa se naslednji dan premislita, tisti teden kosila zanju ni več.

Če lahko živi na svojem, s partnerjem, je dovolj stara, da razume dogovore in tudi odgovornost.

Res si tečna (mama)

Nekako mi je to težko narediti. Mož pravi, naj skuham samo, če posebej naroči in prosi in če kljub temu ne pride, naj več ne kuham.

Samo to mi je kar  pretežko.

Joooj, draga mama … Ja, tečna si. Zelo. Pa pusti tamlade pri miru, noben ne bo od lakote umrl.

Očitno se ni odselila dovolj stran.

Naj se naspi. Ampak če sta naročila kosilo, naj ga prideta iskat, pojesta ga pa lahko kadar želita. V nasprotnem primeru jima nehaj kuhati. Neko minimalno odgovornost morata pokazati, saj nisi restavracija.

Prerezi popkovino in dovoli hceri samostojno zivljenje. Skupna kosila zgolj obcasno pri vama, med vikendi, da se malo podruzite.

Kriziranje mam od odhodu ptickov iz gnezda je kar obicajno stanje v nasem okolju.

Enostavno ju preveč razvajaš in posiljuješ s svojo pozornostjo, se ‘žrtvuješ’ zanju, pri tem pa zahtevaš svoj tip nadzora in reda kot protiuslugo. To se imenuje: vsiljiva mama. 

Dojami, da se zate po hčerkinem odhodu začne novo obdobje, ki se je že začelo, ti pa se pretvarjaš, kot da je hčerka še vedno pod tvojim okriljem. In to hčerka čuti in tega noče sprejeti. Zato ta tvoja kosila postajajo zanjo prej obremenitev, kot nagrada. Si pa ti seveda arhetip skrbne matere, ki vedno skrbi za prehransko dobrobit svojih bližnjih. Ampak tako ne gre naprej. Tvoja življenjska naloga ni razvajanje hčerke, ki si tega sploh ne želi, ampak je tvoja življenjska naloga to, da poskrbiš za svoje življenje sama, ne pa da pod pretvezo dobrote in ustrežljivosti zahtevaš od hčerke njeno vsakodnevno prisotnost v tvojem življenju.

Očitno si jo dobro vzgojila, zdaj namerno izpreži iz te vloge in si raje poišči partnerja, če ne znaš samostojno živeti brez čustvene opore svoje hčerke. Naj te podpira in zabava novi partner, ne pa hčerka in njen partner.

A še na dom jima voziš kosilo? Tvoja naklonjenost je res detektivska – mimogrede ošvrkneš še po stanovanju oziroma ju pač vsakodnevno kontroliraš.

Mati, naredi korak naprej, korak k sebi, ne naslanjaj se tako tipično materinsko na njo s temi kosili.

Nehaj se za mesec, dva ukvarjati s hčerko in zaživi svoje življenje. Pa ne zdaj jokat. Ene bi bile srečne in ponosne na tako hčerko. In nase. 

Aja? Tvoj mož obstaja? Ni bilo tako čutiti v uvodnem tekstu. Potem je stvar jasna!

Absolutno ga poslušaj in se raje posveti vajini intimi, kot pa kontroliranju hčerke!

Poslušaj moža 🙂

Zaradi principov in perfekcionizma daviš in otroku ne dopušča svobode in samostojnega nepodrejenega življenja. En korak nazaj bo dobra rešitev. Razmisli..in si morda najdi nov hobi, ki bo okupiral tvoj um in čas.

Hči večkrat pove, kako prav ji pridejo kosila. Včasih kliče ob 11-ih in vpraša, če imam kaj zanjo. Ne včasih, pogosto.

Ne zdi se mi, da jaz vsiljujem.

Ampak, če zjutraj tako dolgo spi, lahko še skuha ali pa vsaj si pripravi budilko ob 8ih in mi pove načrte za kosilo.

V tem je težava.

Imamo še mlajše otroke doma in običajno res ostane kaj od kosila. Ni pa nujno, da vedno za 2 in se zgodi, da tudi zmanjka.

Se raje odpovem kosilu, kot da bi me imel nekdo tako na vrvici, kot hočeš imeti ti hčerko. Pusti jima dihat. Ne delaj znanosti iz enega navadnega kosila. Vreči v vodo špagete, ocvreti pomfri, kupiti burek ali naročiti pico res ne vzame veliko časa in truda. Ti pa da občutek svobode in odstrani stres ob obveznosti, da moraš nekomu ob določenem času dajati poročilo in se držati dogovorjenega, da ne bo slabe volje na drugi strani. Vzemi si čas zase in se ne obremenjuj z nepotrebnimi stvarmi.

Če kliče ob 11h, je odgovor, da nimaš nič, ker se nista prej dogovorili za kosilo. Dovolj je stara, da razume osnovne zakonitosti, da kosilo ne more pasti z neba, če tega ne sporoči dovolj zgodaj. Ne klicari. Povej ji, do katere ure mora javiti, če hoče kosilo.

To ne deluje.

Kako ne deluje, če rečeš, da nimaš nič? Se začne 20+ letnica metati po tleh?

To ne:)

A večkrat jesta punci od mlajših sinov.

Za njiju je, zanjo ne..ji ni všeč.

O bože, imam sinove na svojem, nikoli ne sprašujem in jaz silim s hrano, če želita še zase, povesta zadosti kmal, v bistvu je to zelooo redko, mogoč trikrat na let. Če pa nimam, pa se tud ne mečeta po tleh.

Kolikokrat pa tebe hči povabi k sebi na kosilo?

Kdaj bo po tvoje sprejela, da je odrasla in da je na svojem ter da morata s fantom poskrbeti zase, ne da ti rihtaš? A pereš in peglaš tud?

Nehaj že komplicirati, luba duša!!

Če kosila ni, naj pa tamala pač vrže tiste makarone  v vrelo vodo. A bo šlo?

Tam pa tam naj sama kaj pripravi za jest. Na vsake toliko pa pri tebi. A je to tako težko za razumet?

Če so ta kosilca edini problem pri vas, se zahvalite unmu zgoraj, da nim ate večjih problemov v življenju.

Všeč ali ne všeč – ji poveš, do katere ure ti mora javiti, drugače zanju ne kuhaš.

Dovolj je stara, da MORA razumeti, da ima obveznost, če nekaj želi.

Ni se odselila brez razloga.

Če boš srala, bo še tvoja kosila postavila na hladno, pa bo mir. A ona sploh hoče ta kosila ali ti težiš z njimi?

Pa si res tečna kot driska.

Punca se je odselila in je dovolj stara, da za svojo prehrano poskrbi sama. Čisto nobene potrebe ni, da se kosila kuhajo od 7 ali 8 zjutraj naprej, se da kaj pripraviti zelo na hitro. In za to ima tudi sama čas kljub študiju. Pravzaprav si lahko pripravi za jest v istem času ali verjetno celo v manj časa, kot ga porabi za pot do tebe in nazaj.

Usedita se in ji lepo povej, da ji brez predhodnega dogovora ne boš kuhala, lahko pa ti pove, če bi kdaj želela in se bosta dogovorili. Oziroma pride, če želi, na kosilo, ko jo povabiš.

Glede na to, da kuhaš še za punce mlajših sinov si očitno tiste sorte, ko se vsa “ljubezen” vrti okoli hrane. Kuhaš za pol vasi že od jutra dalje. Ker misliš, da te imajo zato kaj rajši, jih pitaš kot pitance.

Malo se zamisli in ne visi ljudem s kosili okoli vratu kot mlinski kamen.

A je hčerka invalid? Ne zna nič skuhat ali nima kje? Sta oba invalida? Ne razumem. Misliš, da ji delaš uslugo? Če sedaj ne more zase poskrbet, kako bo potem, ko bo imela družino? Adijo pamet.

Stvar je v tem, da ji je čudno, če zmanjka. Pravi, da itak vedno skuham malo več.

Res pa je, da če se javi kasneje in nimam ravno veliko, se znajdem. Pač dokuham, spečem še kak kos mesa itd..

Res še ni doštudirala in na nek način smo jo dolžni preživljati.

Nekako mi pa ni, da bi ji konstantno dajala denar.

Njena odločitev, da se je odselila.

Saj še vedno veliko dobi, tudi denar. Kar se pa hrane tiče, lahko doma je, odnese kuhano, lahko odnese tudi iz skrinje, shrambe, vrta. Ne dajem ji pa vrednostih kartic za spar. Oziroma sva z možem s tem nehala.

Na nek način tudi ona ni odrezala popkovine in je užaljena, če mlajši po njeno več dobijo.

A kanglc ne poznaš? Dajte že pustit no. Pa telefon je tud na mute. Če si pa zmisljuje, naj pa razvajeno rit razmiga.  Preveč polne riti imate. Ti se raje posveti descu zdej. Ko bo tamala lačna, verjemi, da ne bo tebe klicala, če bo res tolk lačna. In se bo naučika sama sebe nafutrati. Ni narobe, ampak no mat, ne visi na vratu, ker ni stara pet let ali na tvoji joški se vedno. Pretiravaš. Sta se zmenle, ja, ti sama s seboj. Fotra njenga pa ladno v k* pšlješ. Kontrol frik mame. Beh.