Backpackerji z otroci
Jaz sem šla z sinom na ta način prvič na pot , ko je bil star 7 let. Me je lepo presenetil, bil zelo potrpežljiv, tudi dolge vožnje z vlakom (dolgo pot in prestopanja preko Nemčije) je lepo prenašal in užival. Potovala sva do Stockholma, si ga ogledala, nato pa se obrnila proti jugu Švedske, obiskala otok Gottland, pa Vimerby, kjer je živela Astrid Lindgren in si ogledala park posvečen njenim junakom. V glavnem, nekaj muzejev sva si tudi ogledala, pa vikinško ladjo, tehniški muzej je tudi zanimiv za otroke. Se pa ne sme pretiravat z muzeji in podobnim, včasih se je treba ustavit tudi na kakem otroškem igrišču.
Hostle sem v naprej rezervirala, ker so poleti kar zasedeni, vedno sva spala v mešanih sobah z več posteljami in je bilo v redu. Na poti sva bila dobra 2 tedna.
To je pa izjava leta! Zakaj pa je to mučenje otrok???
Pol je mučenje tudi, če mora otrok pospraviti sobo, pomiti posodo, iti na počitnice z družino,… Mi smo šli lani v Indijo in nikomur od otrok ni bilo tudi za sekundo dolgčas (pa čeprav je ena v puberteti-12 let, druga 10 let in tretja 5 let). Mogoče so samo spremenile pogled na življenje in se šele sedaj zavedajo koliko polne riti imamo pri nas, da šola ni samoumevna, da tam pri teh letih večinoma že delajo,… še danes se z veseljem spominjajo teh počitnic.
Zato je škoda dajati take komentarje!
Mi prav potovali (tako, da si na vsaka dva dneva drugje recimo) nismo, smo pa že šli recimo na Dunaj z vlakom. Jaz ne bi šla brez rezerviranega prenočišča.
Sicer je pa moj nasvet tak kot pri potovanju z avtomobilom, zaradi otrok si moraš vzet vsaj 30% časa več. Če sam veš, da boš od hotela do železniške prišel v pol ure, štartaš z otrokom prej. Je manj stresno in bolj ziher.
Tudi sam sem navdušenka nad tovrstnimi potovanji ampak malo v dvomih, če bi mlajši otroci uživali v takih precej napornih potovanjih saj je udobje kar na minimumu, vožnje daljše… Mogoče, ko bodo starejši, pa tudi glede spanja bi se raje odločala za bolj družinska prenočišča kot hostle, čeprav imam s hostli iz mladosti pozitivne izkušnje ampak se ne spomnim, da bi kjerkoli videla spati tudi otroke. Očitno starost prinese tudi večjo potrebo po varnosti in po sebi vidim, da sem že malo zapečkarice postala:) Kakorkoli, želim vam srečno pot in veliko potovalnih užitkov.
To je mučenje otrok in pika.Otroka vlačit po vlakih, hostlih, da spi z neznanci,kaj pa veš, kdo se tam najde, kaki manijaki,pedofili, imaš svašta danes.Ga basat s pokvarjeno hrano, jank foodom, da nima normalnih obrokov,mora pit okuženo vodo,spat hodi ponoči in podobno.Otrok mora imeti red in varnost,drugače bo celo življenje brez delovnih navad in občutka varnosti.
jaz mislim, da si z otrokom starim od 7 let dalje lahko privoščiš že marsikatero potovanje..jaz osebno imam nekatere zadržke, ker sem občutljiva na marsikatero hrano, se obvezno zastrupim, karkoli sumljivega pojem:( poznam ljudi, ki vlačijo svoje čisto micene otročke od Indije dalje, to mi je malo preveč eksotično, tudi zaradi prenekaterih čisto nepojasnjenih zelo hudih bolezni, ki so jih ljudje staknili na potovanjih….ampak vse to glede bakterij in hrane je enako v hotelu 6 zvezdic kot v hostlu ali na žalezniški postaji,še lažje se zastrupiš v hotelu, se mi zdi:(( tako da, uživajte na polno za pol cene:))
Po moje se bosta imela super, kar pojdita. Edino, kar bi jaz z otrokom vseeno naredila, je, da bi rezervirala vsaj kakšno prenočišče in kakšen sedež na vlaku — vsaj za ta dolge relacije in večja mesta. Rezerviraš lahko tudi kampe in hostle, če gresta v Skandinavijo, imata v kampih opcijo hišic, ki so totalno luštne.
Drugače pa — predvidevam, da bosta imela karto a la inter-rail, torej gresta preprosto dol z vlaka če bo otroku dolgčas :-).
Mi smo bili zdaj že nekajkrat z vlakom, pa imamo enega desetletnika in eno precej manjšo, in gre čisto ok. Sploh z desetletnikom, ki zna že brati in podobno … Je pa res, da smo si prenočišča vedno rezervirali.
Joj, ste me spomnile na mije backpackerske dneve….. 🙂
Jaz sem tudi živela za taka potovanja. Zdaj imam pa 1-letnico doma – in komaj čakam, da bo stara 6 ali 7 let. Za prvo pot imam splaniran London :))
Ampak mislim, da bom prenočišče rezervirala vnaprej. (Sem tudi sicer zase delala tako, da sem za prvo noč vedno imela rezervirano, da se mi ni bilo treba še s tem ubadati).
Ja, z 10 letnikom lahko greš mirne duše na vlak in pač prestopata, ko in če vama postane na vlaku tečno. Meni so bili najboljši vlaki po Turčiji, ko si z vzhoda Turčije tri dni na vlaku do Istanbula… Sicer pa Skandinavija ni tako daleč in res je najboljše, da si prenočišča organiziraš naprej. Sicer pa imaš verjetno izkušnje s takšnimi potovanji in tako veš kako in kaj. Uživajta! Jaz komaj čakam, da moja fanta odrasteta, da jima lahko tudi na tak način pokažem svet. Na netu boš našla tudi ‘družinske hostle’, večina hostlov pa ima tudi zasebne sobe, tako da ne rabita spati v dormih.
Ta tema me je izjemno nasmejala, kar se komentarja o mučenju otrok tiče. Potem bi moralo biti tudi taborništvo in skavtstvo ukinjeno, ker otroci spijo v gozdu na tleh :).
Ni lepšega kot biti prost, občutit svobodo in dihat z krajem kamor odpotuješ. Ko vidiš otroške očke polne presenečenja nad drugačnostjo in zadovoljstva, da so nekaj novega in na tak način doživeli s teboj – staršem je pa nakaj nepopisnega. To ostane za vedno in je neprecenljiva popotnica tudi za v bodoče. Mislim, da se kar navadijo samostojnosti in iznajdljivosti. Dandanes je vse bolj dostopno in se da marsikaj pregledat na spletu. Zato so tu razni popotni forumi z izmenjavo mnenj. Pri kateri starosti odpotovati in kam pa sem menja, da mora vsak pri sebi presodit glede na svojega otroka. Mi smo počakali za daljše ture do 5 let, krajše pa že po 3 letu.
Imamo 2 fanta 6 in 10 let. Oba sta tabornika, taborita sama že od 5 leta in maximalno uživata tak način. Vsem priporočam, da si nikakor naj ne delajo problemov. Brez zadržkov si nadenite ruzake na rame in gremo! Lepo popotovanje vsem!
Eno najlepših doživetij za otroke je ruzak na rame pa gas. Mi smo bili že nekajkrat, na zadnje na Tajskem (5+8). Paziti moraš da ne preteraš, sicer pa so ti vrata velkiko bolj na stežaj odprta, povsod, če potuješ z otorki. Da ne omenjam preskakovanje vrst na letališčih, dodatna uslužnost v hotelih, navezovanje stikov,…skratka sama pozitiva. Seveda pa moraš biti dodatno previden in imeti otroke ves čas na očeh!!!
Jaz sem v Burmi srečala en par z eno letnim otrokom, potovali so 3 mesece po JV Aziji, se vozili v obupnem avtobusu na obupnih cestah. Otrok je bil med vožnjo neverjetno miren, tudi pisnil ni ( sem bila zraven ) in pa rekla sta, da otrok tudi enkrat ni zbolel. Toliko o tem…mora se pa vsak zase odločiti, lp
Forum je zaprt za komentiranje.