mauricius z dvema otrokoma
Z možem sva gledala, da bi šli na dopust na Mauricius. S sabo bi vzela 2 in 4 letnici.
Sicer sva že bila na Maldivih, ko sva bila sama in mislim, da je na Mauriciusu podobno. Prosila bi za čim več informacij predvsem kar se tiče otrok. Menite, da bi bilo zanju potovanje tako daleč preveč naporno?
Hvala za vsa vaša mnenja.
Pa dober a ti sploh kej razmišljaš al kaj.Kaj bo delal otrok na avionu 13 oz več ur leta.Upam da ne pričakuješ da bo spal.Še za odrasle je naporno ne pa za otroke.Mater vlečete tako majhne na eksotiko pa revčki nimajo nič več od tega oz od morja kot če bi šli kam bližje.Aja pozabila sem da se nekateri izredno radi hvalite seveda kje ste bili.Nič ne rečem ko bodo večji, ampak tako mejhne moraš biti res trčen .Če boš rit namočila kje v sredozemlju ot jadranu ti ne bo nič manjkal.Svoje smo peljali na daljše lete šele ko so bili večji in sicer 7 + .Pa je bilo še vedno naporno.Skratka n priporočam.
Jaz sem bila na Mavriciusu z možem pred leti in se mi zdi super kraj za otroke. je popolnoma varno, veliko plaže, ki je javna in zato greš lahko tudi na čudovite, urejene plaže pri hotelih (čeprav nisi njihov gost). Velikost otoka je super za kratke izlete z najetim avtom.
Vaožnja z letalom je sicer dolga. Ampak del časa otroci prespijo, del časa lahko berete knjigice, rišete, seveda so dovoljeni tudi kratki sprehodi po letalu. Če boste imeli srečo (odvisno od firme letala), bodo na tv na voljo tudi kake risanke. Sicer pa si lahko kupite zelo poceni prenosni predvajalec dvd-jev in imate risanke s seboj.
Jaz bi si z mojo 3,5-letnico takoj upala na Mavricius.
Je pa seveda to odvisno od otroka samega. Moja hči je dokaj mirna, brez težav sedi, posluša pravljice, gleda knjigice, riše, risanke lahko gleda ure in ure… Za kakega zelo živahnega otroka pa bi bila pot verjetno res predolga.
Neverjetno, koliko prostovoljnih psihologov je med nami :).
Na Mauriciusu je verjetno lepo, ampak jaz osebno sem mnenja, da je tako majhnemu otroku popolnoma vseeno, ali čofota po vodici nekje v Dalmaciji ali Grčiji/Turčiji/Korziki ali pa v nekem kraju na drugem koncu sveta.
Mislim, da ni poanta v pomanjkanju finančnih sredstev, da kar nekaj ljudi ob takih potovanjih izraža skepso.
Večina tako majhnih otrok se pač še ni sposobna zamotiti z mirnimi dejavnostmi za daljša obdobja.
Morda raje počakajte, da malo zrasteta in jima potem ponudite prava potovanja od katerih bosta kaj odnesli, ne zgolj 14 dni namakanja v nekem hotelu, ki bi lahko stal kjerkoli, ne le 13 letalskih ur daleč.
Jah, lahko je vse ok na letu, lahko pa hudo naporno.
Let traja kar dolgo, naj pride do kakšnih zamud… Mi smo zdaj bili v Tuniziji in smo imeli 7 ur zamude, kar pomeni, da smo bili na letališču 9 ur. In še to sred noči – vstal smo 1.45, da smo šli do letališča.
Otroc so bili začuda ok. Lahko pa bi bila štala.
Midva sva bila novembra za obletnico poroke in je bilo super. Sicer res nisva vzela otrok s seboj, vendar pa ni strahu glede varnosti. Ljudje so zelo prijazni, otok je majhen, peščene plaže, vendar pa moraš računati da je sedaj tam zima (seveda ni snega, vendar pa so nižje temperature in več dežja). Midva sva šla v lastni režiji, tako da sva hotel izbrala na mestu samam. Vi greste verjetno v rezerviran hotel, kjer so bazeni,… Vreme je lepše na severnem delu (čeprav je otok majhen, je razlika v vremenu velika). Zanimivosti: botanični vrt, izlet s katamaranom na Flat Island, park ptičev, zemlja 7 barv, s katamaranom na ogled delfinov,… Midva sva našla domačina, ki naju je vozil v najetem avtomobilu, saj se tam vozi kot v Angliji po levi strani in ne vem kam bi sama prišla. Hrana v hotelih je dobra, drugače pa sva jedla tudi po restavracijah in na stojnicah (začuda nisva imela nobenih težav s prebavo – čili deluje), saj je vse pekoče in začinjeno – idnijski – veliko riža, rib, perutnine,… V glavnem mestu Port Luise ne smete izpustiti mesne tržnice, saj je zagorovo mine jesti meso do nadaljnega. Moj mož je bil tako navdušen, da smo imeli pol leta na tapeti, kako se bomo preselili na ta otok in poslali vse skupaj nekam, saj tam ni hitenja, ure lahko kar pozabiš. Če se nekaj zmeniš to sigurno ne velja. V kolikor te kaj zanima, ti lahko pošljem še kaj (slike,…). Uživajte!
Otrokom je verjetno res vseeno, staršem pa očitno ni. Ali želje staršev nič ne štejejo? saj družina ne gre na dopust samo zaradi otrok, ampak tudi zaradi staršev. No, saj pri nas je tako – hodimo tja, kjer nam je vsem všeč, ne le hčeri.[/quote]
Če dovoliš, se podpišem pod tole. Otrok naj gre tja, kamor gredo starši. Najstniki pa lahko po želji ostanejo tudi doma. Običajno jim ni do tega, ko se gre tako daleč 🙂
Otrokom je verjetno res vseeno, staršem pa očitno ni. Ali želje staršev nič ne štejejo? saj družina ne gre na dopust samo zaradi otrok, ampak tudi zaradi staršev. No, saj pri nas je tako – hodimo tja, kjer nam je vsem všeč, ne le hčeri.[/quote]
Če dovoliš, se podpišem pod tole. Otrok naj gre tja, kamor gredo starši. Najstniki pa lahko po želji ostanejo tudi doma. Običajno jim ni do tega, ko se gre tako daleč :-)[/quote]
Pri nas se o dopustu odločamo skupaj – so pač otroci malo starejši od štirih let. Tako in tako ne dopustujemo klasično, ampak potujemo, ker si želimo ogledati čimveč sveta.
Sem pa vseeno mnenja, da mora biti potovanje/dopust prilagojeno otrokom oz. mi gornji stavek – otroci naj gredo, kamor gredo starši – zveni malce egoistično. Smo pa le toliko odrasli, da vemo, kdo je najšibkejši člen, ne?
Hoj,
Mi smo bili oktobra tam. Z možem sva se na Mavricusu poročila in s seboj sva vzela tudi 1,5 let starega sinčka. Bila je zelo težka odločitev, ali naj gre z nama ali ne, toda ni mi žal, da je šel.
Otok je za otroke super!!! Tu sploh ni nobene dileme. Zato se v razmere na otoku ne bom spuščala.
Drugo pa je sama pot. Mi smo potovali skupaj več kot 24 ur (Brnik-Pariz-Mavricus). Že midva sva bila zelo, zelo utrujena, saj je tako potovanje naporno že za odraslega, kaj šele za otroka. Pa je bil sin izredno priden.
Dolgo sva razmišljala, kako naj se odločiva. Vendar glede na to, da sva se tam poročila in je bil to za naju pomemben dogodek, sva se odločila, da bo šel z nama. Pa tudi malo dolgo se mi je zdelo, da bi ga 14 dni pustila pri babicah.
Če pa bi še enkarat potovala tako daleč, bi tudi sama razmislila, ali je razlog dovolj dober, da bi šla. Pa čeprav brez otroka. Če pa bi s sabo vzela še otroka, bi moral biti razlog še boljši, da bi se odločila za tako dolgo pot.
Torej, moje mnenje. Pri nas je bilo super. Ko smo prišli tja, smo sicer rabili en dan, da smo se spočili. Pa pred potjo nazaj, smo bili tudi kar v hotelu in se trudili malo bolj naspati. Ni mi žal oziroma bi se v enaki situaciji odločila popolnoma enako.
Uživajte!
Neverjetno, koliko prostovoljnih psihologov je med nami :).
Na Mauriciusu je verjetno lepo, ampak jaz osebno sem mnenja, da je tako majhnemu otroku popolnoma vseeno, ali čofota po vodici nekje v Dalmaciji ali Grčiji/Turčiji/Korziki ali pa v nekem kraju na drugem koncu sveta.
Mislim, da ni poanta v pomanjkanju finančnih sredstev, da kar nekaj ljudi ob takih potovanjih izraža skepso.
Večina tako majhnih otrok se pač še ni sposobna zamotiti z mirnimi dejavnostmi za daljša obdobja.
Morda raje počakajte, da malo zrasteta in jima potem ponudite prava potovanja od katerih bosta kaj odnesli, ne zgolj 14 dni namakanja v nekem hotelu, ki bi lahko stal kjerkoli, ne le 13 letalskih ur daleč.[/quote]
Tvojemu otroku je mogoče vseeno, mojemu zagotovo ni. Kar je več kot vidno najmanj dvakrat letno. Kajti najmanj dvakrat letno smo taki egoisti in tako ubrisani, da otroke vlačimo na drugi konec sveta.
Potem pa še najmanj dvakrat letno na kako drugo bližnjo destinacijo.
Po moje bi mi moral CSD otroke kar vzet!
Neverjetno, koliko prostovoljnih psihologov je med nami :).
Na Mauriciusu je verjetno lepo, ampak jaz osebno sem mnenja, da je tako majhnemu otroku popolnoma vseeno, ali čofota po vodici nekje v Dalmaciji ali Grčiji/Turčiji/Korziki ali pa v nekem kraju na drugem koncu sveta.
Mislim, da ni poanta v pomanjkanju finančnih sredstev, da kar nekaj ljudi ob takih potovanjih izraža skepso.
Večina tako majhnih otrok se pač še ni sposobna zamotiti z mirnimi dejavnostmi za daljša obdobja.
Morda raje počakajte, da malo zrasteta in jima potem ponudite prava potovanja od katerih bosta kaj odnesli, ne zgolj 14 dni namakanja v nekem hotelu, ki bi lahko stal kjerkoli, ne le 13 letalskih ur daleč.[/quote]
Tvojemu otroku je mogoče vseeno, mojemu zagotovo ni. Kar je več kot vidno najmanj dvakrat letno. Kajti najmanj dvakrat letno smo taki egoisti in tako ubrisani, da otroke vlačimo na drugi konec sveta.
Potem pa še najmanj dvakrat letno na kako drugo bližnjo destinacijo.
Po moje bi mi moral CSD otroke kar vzet![/quote]
Preberi dobro: “jaz osebno sem mnenja, da je tako majhnemu otroku popolnoma vseeno…” – poudarek na tako majhnemu.
Lepo, da veliko hodite okrog.
Zanima me, koliko je otrok star in kako pokaže, da mu ni vseeno, če čofota na Krku ali recimo Mauriciusu?
Naš še nima štiri leta in je bil npr. na Azijskem koncu trikrat. Med drugim. Prvič ko ni bil star še niti eno leto. Takrat res ni pokazal, da se zaveda, kje je, naslednjič pa je že.
Npr. tako, da je v vodi cel dan, ker ima + 30 stopinj. Npr. tako, da vidi v naravi en kup živali, ki jih sicer gleda samo v knjigi, in se o njih pogovarja še vse leto. Npr. tako, da sreča ljudi, ki jih sicer ne bi, in se jih spominja. Ob slikah pove celo to, kako jim je ime. Čez dve leti, ko sva midva imena že pozabila. Npr. tako, da doživi dogodke, ki bi jih lahko gledal samo na tv (če bi jih).
Da ne govorim o tem, koliko potovanja prinesejo k “sposobnosti gibanja v svetu”.
Ampak veš, to si mi itak samo domišljamo kot kompenzacijo mučenja otrok.
Otrokom je verjetno res vseeno, staršem pa očitno ni. Ali želje staršev nič ne štejejo? saj družina ne gre na dopust samo zaradi otrok, ampak tudi zaradi staršev. No, saj pri nas je tako – hodimo tja, kjer nam je vsem všeč, ne le hčeri.[/quote]
Če dovoliš, se podpišem pod tole. Otrok naj gre tja, kamor gredo starši. Najstniki pa lahko po želji ostanejo tudi doma. Običajno jim ni do tega, ko se gre tako daleč :-)[/quote]
Pri nas se o dopustu odločamo skupaj – so pač otroci malo starejši od štirih let. Tako in tako ne dopustujemo klasično, ampak potujemo, ker si želimo ogledati čimveč sveta.
Sem pa vseeno mnenja, da mora biti potovanje/dopust prilagojeno otrokom oz. mi gornji stavek – otroci naj gredo, kamor gredo starši – zveni malce egoistično. Smo pa le toliko odrasli, da vemo, kdo je najšibkejši člen, ne?[/quote]
Ježešna, pa to, ker pri potovanjih sebe in moža postavljam pred otroki, še ne pomeni, da jih mučim. Ampak lepo te prosim, kako naj se otrok brez ustreznega znanja odloči, kam bi šel na počitnice??? Pa to je isto, kot da mu daš izračunati kemijsko formulo 🙂 Glede dolžine potovanja pa je tako,da če gre vse po sreči, nobena pot ne traja dlje kot 24 ur. Se je pa zgodilo, da smo na Brač – z letalom! – potovali 13 ur…edinokrat, ko smo šli z agencijo. Že na Brniku smo čakali na vzlet reči in piši 9 ur.
Sem že večkrat napisala – če so starši zadovoljni, so otroci tudi.
Meni osebno bi se zdela najhujša oblika mučenja, če bi mi vzeli potni list in me doživljenjsko obsodili na preživljanje počitnic na Hrvaškem. Verjetno bi bila vtakem življenju tako tečna, da bi mi CSD vzel otroke.
S svojima otrokoma bi šla na konec sveta in bi neznansko uživali.
Kamorkoli smo šli, od dveh mesecev starosti otroka dalje, smo se lepo imeli in zanimivo, še nikoli ni nihče zbolel.
še dobro, da je tukaj nekaj ljudi z zdravo kmečko pametjo. Vsak najbolje pozna svojega otroka – imaš 1,5 letnika, ki ga brez problema pelješ na drugo stran sveta in imaš 7-letnika, ki ga še v trgovino ne moreš vzeti s seboj. Verjetno predvsem starši slednjih pametujejo, kakšno mučenje je otroka peljat na Mavricius, čeprav še niso bili dlje od Paga in Graza.
Ne poslušaj omejenih komentarjev, pojdite na Mavricius, sigurno se boste lepo imeli! Zdiš se mi razumna mati, da boš potovanje organizirala tako, da bo deklicama prijetno. Potem boš pa poročala, kako je bilo, da bomo šli naslednje leto še mi!
Oprosti, ti pa nakladaš kot le nekaj!!! :)))))))))))
Oja, tvoj otrok je vedel, da je v Aziji – kaka bedarija! Tvoj otrok je samo vedel, da je topla voda, kar imaš tudi v Čatežkih, pa še tobogan je zraven, kar ga bo bolj očaralo, kot samo topla voda.
Če greš z njim živali gledat tja ali tukaj po Evropi v kvalitetni živalski vrt, otrok ne bo opazil razlike. Videl in poimenoval jih bo tako ali tako. Vse je odvisno od tebe!!!!!! Ti moraš otroku podat občutek, da se lahko povsod nekaj nauči, nesamo če gre tisoče kilometre daleč. Če zmorete to samo v Aziji ste bogi!
Zdaj sem se spomnila na deklico, ki jo poznam in je pri 7ih letih izjavila, ko smo se pogovarjali o drugih državah in mejah, da še nikoli ni bila v drugi državi.
Pustimo ob strani, da je mala seveda bila že kdaj na Hrvaškem (na morju)in v Italiji (po nakupih), pa sploh ni vedela, da je prečkala kakšno državno mejo.
Meni se zdi del splošne razgledanosti, da otroci vedo, kaj je potni list, meja, carina, katere so celine, da imajo različno podnebje, kako se gre na letalo, da v različnih državah govorijo zelo različne jezike, da ljudje niso povsod enake polti, da jedo drugačno hrano… A ni lepo, da jim dandanes to lahko predstavimo v živo?
Razumem, da nekateri iz različnih razlogov ne hodite v druge države razen morda Hrvaške, Italije in Avstrije. Vaša stvar. A dopustite nam, da svojim otrokom obzorja širimo na svoj način in ne obtožujte nas, da jih mučimo! Ravno tako bi lahko mi vas obtoževali, da jih držite za plankami!
Kje jaz dopustujem sploh ni relevantno, če si brala nekaj tem si zvedla, da smo lih s Tunizije. Ampak za otroka ni pomembno. TO me ne boš prepričala, da ti bo tvoj 4 letnik rekel, če ga pelješ v Čateške, ne mami, tukaj se pa ne bom kopal, ker to ni Azija![/quote]
Moja dva sta zmeraj razočarana, ko gremo na slovensko obalo se kopat in resno premišljujeta, če bi šla v vodo 🙂 saj ko sta enkrat noter in se privadita, je potem žur, ampak obvezno prijavita, da je morje lepše v Grčiji, Italiji in Tuniziji… Aja, ta mlajši ima 4 leta…
Kaj gledate samo oddaljenost v kilometrih? Prav imate. Do Dalmacije je nekaj 100 kilometrov. Do eksotike, severne Afrike, Z. Azije pa nekaj 1000. Drage moje niso pomembni kilometri, pomemben je čas transporta.
Kaj ima otrok, da ga 8 ur in več vozite v avtomobilh nafilanih do zadnjega kotička s fasungo in smrdečo klobaso? To, da se ne more premaknat, ker je potrebno še cekret papir vlačit s seboj in vsega boga natlačit pod sedeže, za sedeže, levo, desno, zgoraj, spodaj? Resnično me zanima kaj ima od tako dolge vožnje v avtomobilu? To, da se pripelje do Jadrana? Ma, ja saj ni važno, da za določeno relacijo na Jadranu porabiš veliko več časa z avtomobilom. Ja, ja, saj smo vendar zelo blizu. Pri naših sosedih smo, ker pomeni, da smo zelo blizu, čeprav smo do cilja pokurili enako ali celo veliko več časa z avtomobilom, kot do Tunizije, Turčije, Grčije, Egipta… z letalom.
Forum je zaprt za komentiranje.