Burma – nekaj vprašanj
Vem, da je bilo o Burmi že veliko napisanega, vseeno pa me zanima, ali mi tisti, ki veste, lahko pomagate z odgovori na naslednja vprašanja:
1. Koliko časa traja od takrat, ko v Berlin pošlješ formularje, denar in potni list, da dobiš pošiljko z vizo vrnjeno? (Na agenciji, kjer sem rezervirala karto do Rangoona, so me namreč čisto prestrašili, da mesec dni ni dovolj.:)
2. Ali drži podatek, da v primeru, da si v Burmi več kot 28 dni, kolikor velja visa, potem na letališču le plačaš tri dolarje za vsak “presežen” dan? (Glede na rezervacijo bi namreč “presegla” kakšna dva dneva).
3. Kaj predlagate za 4 tedne, kolikor jih bom preživela v Burmi? Kakšno je konec februarja in v marcu vreme, kakšne so plaže (ter ali in katere priporočate) in ali je za potovanja po državi nujno uporabiti letalo (npr. od Rangoona do Mandalaya) ali gre tudi peš?:) Aha, in še to: koliko denarja za mesec dni in kako se ubraniti komarjev?:)
4. Iz Rangoona naj bi letela ob 7.00 zjutraj; je ponoči oz. zgodaj kakšna težava s prevozom z oz. na letališče, kje so najboljša prenočišča (po najugodnejši ceni:) in ali gre še kako drugače kot taxijem?
Najlepša hvala in lp.
Zmajcy
1. ne vem (dobil na Tajskem)
2. ne vem (nisem prekoračil časa)
3. od klasične rute (Yangon, Inle, Mandalay, BAgan) je še najmanj zanimiv sam Mandalay (lepša je okolica). Če želiš še na plažo, potem bi ti v mesecu dni verjetno lahko ostalo še par dni za korak stran z ustaljenih poti – recimo Hsipaw.
Sem bil lani ravno v takem času – čudovito vreme – ni še vročine in vlage – oziroma “sta” ravno na začetku pohoda – vsak dan bo topleje.
Seveda gre tudi brez letal. Verjetno bi šlo tudi peš :)))) ampak jaz bi raje uporabil bus ali vlak.
Če pa že misliš peš, potem ti ni treba skrbeti kam bi šla – boš veš čas na poti 😉
Denar – odvisno od luksuza, oziroma potovalnih navad. Solidna backpackerska soba je 4-6$ (8-10 je že nadstandard hehehe). Za 2-3$ se naješ in napiješ (čeprav ne pričakuj kakšnih kulinaričnih užitkov).
Komarjev jaz nisem srečeval – drugače pa: dolgi rokavi, dolge hlače, repelent!!!!!!, nič deodorantov, B vitamin (tabletke ali pivo :)), ker se izloča skozi kožo in komarjem smrdi.
4. tam, kjer boš prenočevala se zmeni, da ti pokličejo taksi (Yangonsko letališče ni ravno primerno za prenočevanje). Kljub dogovoru pa bodi na ulici par minut prej, ker ni rečeno, da bo taksist tudi res prišel. Se pa da najti (z nekaj truda) prevoz tudi ob taki zgodnji (4-5) uri.
V Yangonu sem bil zmeraj v My Fair Inn – družinski hostel, nič posebnega, a fajn lokacija (blizu Sule pagode, tudi do Švedagon se da pešačit – če se ti po tistih silnih km do Mandalaya sploh še da).
Z letališča se da tudi z “avtobusom”, a dvomim, da si želiš take vožnje http://www.pbase.com/marko_p/image/64827145 – še sploh, ker ne moreš ugotoviti kam bus pelje.
Ko priletiš, je najbolje, da zapustiš letališko poslopje in ze za ograjo (na cesti) dogovoriš za taksi – je večja izbira/konkurenca in temu primerno nižje cene – za ene 3$ bi se lahko pripeljala v center.
MarkoP: Najlepša hvala, tvoji odgovori so mi res marsikaj razjasnili! Zdaj pa le še eno vprašanje (pa ne smej se; zdajle si še imam možnost premisliti): A bi se ti v tem letnem času (konec februarja in marec) raje odločil za Burmo ali za Peru? Za kaj od tega bi se raje odločil kadarkoli?:)
Mimogrede, a nisi rekel, da greš na holi v Indijo?:) Si že tam?
Še enkrat hvala in lp.
Zmajcy
MarkoP: Še enkrat hvala in uživaj v Indiji!
anmi: Ne vem, če gre z vizo po prihodu kar tako zlahka … Povezati se moraš z agencijo in potovati bi morala najmanj dva (kot sem videla na uradnih straneh myanmara). No, vsekakor je bila (upam vsaj:) malo huda v agenciji, kjer so mi rekli, da bom na vizo čakala več kot mesece dni …
Kakorkoli, karto imam še vedno rezervirano za 21.2. in upam, da jim bo do takrat – če se odločim, da grem – uspelo urediti vizo in da bo ta še pred odhodom srečno prispela v Slo.:)
Z viso on arrival ni tako enostavno.
Najprej se moraš dogovoriti s kako agencijo, da ti tako vizo uredi – kar seveda nekaj stane + pogosto je zraven še pogoj, da ti agencija proda še kak aranžma (let. karto, nočitev v hotelu ****, tur. turo,…)
Potem pa je še pogoj, da potuješ v skupini. No, vsaj tukaj so zelo “liberalni” – skupina pomeni 2 ali več.
Če imaš kake zveze v Mjanmaru se tem pogojem lahko izogneš – vseeno te mora pa nekdo iz agencije pričakati na letališču, da ti uredijo vizo in te spoh spustijo naprej.
Mogoče je tudi, da ti pošljejo neke vrsto garantno/povabilno pismo – a si ob mjanmarskih komunikacijah kar ne znam predstavljati koliko časa bi to trajalo.
Daleč od tega kako se dobi viza na Tajskem, v Laosu, Kambodži, Nepalu,…
@klonirani Samo
ne seri
tvoj namišljeni svet nima zveze z realnostjo
v Pyinmano še domačini težko pridejo – tujci pa itak nimajo tam kaj početi
@zmajcy
tisto s 3$ na dan za prekoračitev vize velja (immigration office na jangonskem letališču)
me pa prav firbec matra, če se jim bo dalo s tabo ukvarjati ob zgodnjem jutru 🙂
povej, ko prideš nazaj
MarkoP: Vsekakor sta boljša dva odgovora kot pa, da bi se kdo od nas znašel na letališču s poteklo vizo in bi ga burmanski uradniki malo čudno gledali.:)
Zdaj pa samo še tri vprašanja (potem pa, vsaj do nadaljnjega, nič več:):
1. Kje ob obali je, če je kje najboljše plavat?
2. Kje v Yangonu je hotel, v katerem si spal – in koliko si plačal? (Nisem ga namreč našla v LP-ju …)
3. Katero vrsto transporta je najboljše uporabljati za “kasično” turistično pot?
Hvala, hvala, hvala – in lp.:)
1. ti bo superstar povedala
2. ne smeš med hoteli gledat, ampak bolj na začetku, kjer so opisana budget prenočišča 😉
LP Myanmar (2005) str. 107
38th street št. 57, soba z WC, AC in zajtrkom je bila 8$, menjajo denar, pokličejo taksi
3. najhitreje je z letalom (krajša razdalja cca. 40$, daljša nekaj čez 80$)
bus je 10x cenejši (Inle-Mandalay sem plačal 9000 kyatov – kar je bilo takrat manj kot 9$), a vozi celo noč ali cel dan – udobje odvisno od busa – ponavadi je 5 sedežev v širino (poskusi dobiti sedež čisto spredaj)
prijatelj je šel za štos z vlakom – gre zelooooo počasi – udobje pa nekaj takega kot indijski 3. razred (hard seat)
poglej koledar razpoložljivega časa in denarnico, pa se odloči 😉
prosim, prosim, prosim
(drugače pa ni problem – če vem, pač povem in upam, da bom tudi sam kdaj dobil kako koristno info)
Torej … Draga Marko P in Supertar in drugi, ki ste mi tako prijazno pomagali z nasveti:
Po dolgotrajnem razmisleku (in šestih obiskih Azije zapovrstjo:) sem se odločila, da si grem letos za spremembo vendarle ogledati Južno Ameriko (tja Lima, a če bo čas mogoče raje Ekvador kot celoten Peru (a ne, Maro:), nazaj pa iz La Paza, Bolivija) za štiri tedne. Potujem 20. februarja, časa za vse, kar imam, najbrž ni ravno veliko, karta je bila (glede na sicerjšnje cene:) dokaj ugodna, vsi morebitni nasveti in predlogi pa so zelo dobrodošli! Burma pa me bo, upam vsaj, počakala leto dni …:) Torej, še enkrat hvala!
Moje skromno mnenje 😉
Če boš začela v Limi in končala v LaPazu ti za Ekvador ne bo ostalo kaj dosti časa – razen, če ne boš letela. In ker boš verjetnov Peruju na J obali – podaljšaj do Čila in se preko San Pedra de Atacama vzpni v Bolivijo in preko Salarja de Uyuni naprej do La Paza.
Verjemi, da ti za ta del Čila in Bolivije ne bo žal.
Hej, Marko, ti maš pa tako pametne ideje, da si te bom že res zaželela enkrat nujno spoznat!:)
Če ti bo kul, mogoče po tvoji Indiji in mojem Peruju?:)
Da bi jo vmes mahnila še v Čile, se doslej preprosto nisem spomnila … Koliko časa (in keša, približno, ker je Čile menda jako drag:) pa bi po tvojem mnenju potrebovala za slednji dve državi? (In koliko priporočaš za “standardno” turo po Peruju; glede na to, da te ta ni navdušen in boš zagotovo objektivno ocenil?:)
LP, Zmajcy
O Peruju ti raje ne bi dajal nasvetov, ker so moje izkušnje že relativno stare – segajo tja v poletje 2000.
Hmm, mislim, da je trenutno Machu Picchu tako drag, da se ti v Čilu nič ne bo zdelo drago 😉
Saj ne,da bi se mi Peru kakorkoli zameril, a so mi bile sosede bistveno zanimivejše – saj sem že 1x zapisal – sem bil 2x iz San Pedra preko Salarja do LaPaza in bi šel še kadarkoli.
Recimo, da jo iz Peruja mahneš po Transamericani, v Čilu mal zaviješ stran od obale in si 1, 2, 3 v Calami – od tu je pa samo še skok do San Pedra (verjetno se ti sploh ne bi bilo treba ustavljati za nočitev). V Sv. Petru poiščeš sončkovo Mojco (“hostel” Sonchek, ki ga vodi Mojca Cajnko – včasih iz MB), ki te sigurno ne bo spravila v bankrot 😉
Dobri dve leti nazaj smo plačevali po 5000 pesov (ok, res smo imeli malce popusta) po glavi za streho nad glavo. Sicer je pa San Pedro poln raznoraznih hostlov, restavracij, agencij…. je konkurenca na vseh področjih velika, tako da stroške z lahkoto prilagodiš svoji denarnici.
Samo glej, da boš imela še dovolj časa, ker se ti lahko zgodi, da ti bo tukaj bolj všeč, kot prej v celem Peruju :))
Kaj naj rečem – Valle de la luna, Valle de la muerte, Salar de Aatcama… magična pokrajina (http://www.pbase.com/marko_p/atacama), ampak zame je bilo najbolj noro prebujanje jutra ob gejzirih El Tatio (http://www.pbase.com/marko_p/tatio http://www.foto-friends.org/index.php?stran=fotoreportaze&clanek=prebujanje_jutra)
Ampak najlepše pa šele sledi :)))
3 dnevna pot iz San Pedra čez Salar de Uyuni v Uyuni.
O tem pa več kdaj drugič 😉
Za lažjo odločitev – to je en najlepših delov J Amerike – pot traja 3 dni, je vseskozi nad 4000 mnm – stane pa 65$ po glavi (za vse tri dni, s hrano, nočitvami in prevozom).
Forum je zaprt za komentiranje.