Fotografiranje Tunizija

kako je kaj s fotkanjem v Tuniziji – vojsko in policijo je bojda prepovedano, me pa zanima kako reagirajo domorodci na to – jim ni všeč ali težijo s kakšnim plačilom? glede varnosti za foto opremo?

Policije in vojske res ne smeš fotkat, domačini se pa zlo radi slikajo. Medtem ko ženske se skrivajo (se ne pustijo slikat), barberke pa se objektivu nastavijo.

ma panike za foto opremo ni – ob upoštevanju da je ne puščaš okrog brez nadzora?

aja, btw je kdo bil v Mahmud residence v Hammametu – kako je kaj s hrano – sva oba s punco vegetarijanca ( ona bolj, jaz sem ribojedec 🙂 )?

Domorodci v Tuniziji…..no ja high turizem lahko uporablja ta izraz verjetno…….

no, to je bilo mišljeno malo v hecu… ni pričakujem namreč kakšnih kanibalov 😀

Oj,

Berberi se pustijo slikat, ker pred tem ponavadi že plačaš izlet in dobijo nekaj denarja.
Sama sem doživela, da so kakšni domačini zahtevali napitnino za slikanje, drugače niso dovolli, da ji slikam.
Če boste šli v Saharo in slikali črne jezdece, ki namerno priletijo mimo, bodo takoj zahtevali denar.

Načeloma pa ni problemov.

Tudi policaje sem uspela slikat ne da bi videli, vojske pa niti vidla nisem veliko, razen v Tunisu.

Lep dopust!

Vse kar hočeš fotografirati ti domačini zaračunajo.

Vedno ko sem slikala so za mano kričali: “five dinars photo”, sem se naredila kar neumno in šla mimo, včasih pa zbežala, če je bil kdo preveč zatežen.

Zanimivo, meni so se kar sami ponujali, da se slikam z njimi in da slikam njih.
Nihče ni zahteval niti dinarja.

Tudi od nas nikoli niso zahtevali denarja (razen jezdeci v Sahari). Sem jim pa vseeno dala kak dinar.

lp
G

sej men so tud ful dobr placal k so me slikal

Kraj je baje zelo malo ali skoraj nič – saj te na………….pri drugih stvareh.

Z digitalcem se v Sahari ne hecaj preveč, ker mi je po par fotkah zum zablokiral.Sicer smo zadevo uspešno rešili. Pesek je pa tako droben, da ga še zdaj iz popka pečkam.

Za slikanje me nikjer niso spraševali po denarju.

S slikanjem v Tuniziji načeloma ni problemov, običajno če slikaš osebe ti rečejo, da jim daj en dinar ali pet dinarjev. Jaz sem se jim samo nasmehnila in vljudno rekla, da je slika zame in sicer za en nasmešek. če pa želiš slikati v muzejih potem je bolje, da plačaš tisti dinar na vhodu in ni težav, namreč hodijo nadzorni in gledajo kdo slika in ima vso pravico te prositi za karto da si plačal za slikanje. V Sahari je pa hudič zaradi zelo drobnega peska, ki je kot nekakšen mikro prah, če imaš dober nos, ga čutiš že v samem zraku. Ne strašim vas, vendar ima vse svoje čare. Vojaških objektov in pa predsedniško palačo je strogo prepovedano slikati, to nadzorujejo z video kamerami, sicer kot sem že dejala ni problema.