Jabolčni “štrudl”

Pozdravljene,

kot lahko vidim iz prebiranja vaših postov, ste odlične kuharice. Zato vas prosim, če mi odrijete vaš recept za jabolčni “štrudl”.

Pa naj ne bo preveč zakompliciran, ker ga še nikoli nisem pekla 🙂

LP

Se mi zdi, da je od tega že kar precej napisano. Malo poišči z iskalnikom, pa ne pozabi na datum; jaz nastavim kar na katerikoli datum.

Takole ga naredim jaz…

Za vlečeno testo: 300 g moke, 3 žlice olja in 1,5 dcl vode, sol… zamesim, dobro pregnetem in pustim počivati tudi do nekaj ur (če je čas).

Za nadev jabolka olupim, naribam na lističe in mariniram v sladkorju in limonovem soku vsaj pol ure. Nato jih odcedim in še malo stisnem, da niso premokra.

Testo razvlečem, še malo naoljim in čez nekaj minut nadaljujem z vlečenjem, da dobim čim tanjše testo. Potresem z jabolki, dodam prej namočene rozine ali tudi ne, zavijem, rahlo premažem z maslom in dam peči.

Še raje delam jabolčni zavitek v kombinaciji s skuto. Skuto pripravim kot za sirov zavitek in potresem čez jabolka.

Prijeten večer!

Vladka

Sam štrudl ni kompliciran, tako da ne moremo dati kompliciranih receptov. Če še nisi delala vlečenega testa, ga zaenkrat kar kupi v trgovini ali na tržnici (sicer ga je prav lepo narediti sama in razvleči čez celo mizo…). Posebej si pripravi jabolka, kar precej jabolk, kakšnih 7-10 recimo, olupljena, naribana na večje luknje ali ploščice, pokapljaj jih z limoninim sokom. Pripravi si še malo stopljenega masla v skodelici ali lončku, takole kakšno žlico ali dve. Pa sladkor in mleti cimet. Operi kakšni dve pesti rozin.

Na serviet ali prt položi plast testa (kupljeno testo je deloma sušeno, zato ga premaži z vodo). Približno tretjino testa kar s prsti posuj z jabolki, sladkorjem, nekaj rozin, malo cimeta. Drugi dve tretjini pokapljaj s stopljenim maslom in z žlico malo razmaži. Zvij tako, da začneš pri stranici z jabolki, zadnji “krogi” naj bodo samo testo. Preloži v pekač. Ponovi, kolikor plošč imaš testa oz. kolikor štrudla hočeš. Zavitke polagaj v pekač ne čisto tesno enega poleg drugega, malo imajo lahko prostora, da se razlezejo in sploščijo. Po vrhu vse zavitke namaži z mešanico razžvrkljanega jajca in kisle smetane, lahko samo razredčene kisle smetane. Daj v pečico za kakšne 3/4 ure na 180 st.C oz. dokler na vrhu ni lepo rjav. Vzemi ga ven in pokrij s servietom. Če ne želiš trde skorjice, ga po vrhu premaži z vodo.

Mislim, da je to osnovno. Variacije:
– že v nadev dodaš malo skute ali samo kisle smetane, štrudl je tako mešan; premaz s kislo smetano pod jabolki zmehča kupljeno testo, v nadevu pa “izgine”
– če so jabolka zelo mokra, ti pa imaš domače vlečeno testo, ki ga ni treba toliko močiti, potreseš malo navadnih krušnih drobtin, lahko piškotnih drobtin, lahko mletih orehov, karkoli od tega bo popilo nekaj soka

Naredila sem ga v nedeljo, hotela sem čisto osnovnega in takšen je tudi nastal. Sedaj vseeno vidim, da je potrebno dodati nekaj, kar bo štrudlu dalo ton. No, saj vem, da mora biti osnovni ton okus jabolk, pa vendar. Cimeta sem dala čisto malo, premalo, ker nisem želela, da prevladuje, limono pa sem sploh pozabila. Kaj še dajete v jabolčni štrudl in predvsem koliko?

Aja, pa veliko je odvisno od jabolk, naj bi bila bolj kisla.
Pozdrav, Mimi

Vladka, istočasno sva pisali. Ja, limono bi jaz definitivno morala dati v svoj zavitek, pogrešala sem v okusu.
Pozdrav, Mimi

Sama testa že nekaj časa nisem delala doma, ampak ga kupim, ker se mi zdi priprava štrula itak dolgovezna. Pri nas ga namreč pojemo za ta velik pekač, to pa pomeni olupiti in naribati vsaj 3 kg jabolk, raje več…

Torej, jabolka olupim in naribam. Limone ne dajem, ker je moji v pecivih ne marajo. List kupljenega testa dam na prt in navlažim z mešanico 2/3 vode in 1/3 olja. Potem testo namažem še s kislo smetano (po 1 veliko žlico za vsak list) in ga potresem z drobtinami – po širini od roba do roba, po dolžini pa do 3/4, zadnjo četrtino pustim samo namazano s smetano. Jabolka, če so zelo sočna, malo odcedim in jih razporedim po testu na tistem delu, kjer so drobtine. Potresem s sladkorjem in z veliko cimeta, včasih še z namočenimi rozinami, in s pomočjo prta zvijem proti prostemu robu.

Pekač obložim s peki papirjem, ki ga malo namažem z oljem. Zvitek položim na pekač in se lotim naslednjega. Da imam približno enakomerne zvitke, si pomagam tako, da jabolka razdelim na toliko kupčkov, kolikor imam listov testa. Potem vse zvitke še po vrhu malo namastim (z naoljenimi rokami) in pečem dolgo in počasi (pri 180 do 200, približno eno uro).

Mimi, po mojem je tvojemu zavitku manjkala samo obilna porcija cimeta. Lahko pa dodaš še mleti ingver, limonino lupinico, mogoče tudi mlete klinčke, ampak teh pa zelo malo, da ne bo grenko.

(In še to, čeprav spada bolj v rubriko kuharskih nezgod: potresem testo z drobtinami, obložim z jabolki, dodam rozine, cimet, zvijem… aaaaaaaa! Kaj pa sladkor?! Odviti ni šlo več, se je testo trgalo. Sem pač zvitek po dolgem prerezala, malo razprla in sladkala. No ja, pojedli smo…)

Skoraj v vseh mojih receptih so na maslu preprazene drobtinice, ki jih razporedimo po tistem delu, kjer bodo jabolka; ostalo testo pa samo pokapljamo s stopljenim maslom. Sicer sem pa v Dalmaciji jedla takega, ki je bil pokapljan z olivnim oljem in bil zelooo dober.
No, te na maslu poprazene drobtinice dajo tudi res dober okus, ampak za zelodcne bolnike je malo tezak in se kislino lahko povzrocijo.

Cimet je pa pri nas zakon. Potem je okus jabolk, masla, sladkorja in cimeta res njami.

Se to: Preden dam v pecico, namazem s stoplenim maslom. Ko je pecen, takoj se vrocega narezem na rezine. Tako para izpari ne utegne zmehcati skorjice, ki je prijetno hrustljava ( ne zilava). Nocko Babi

Pri meni morajo biti vedno na maslu popražene drobtinice zraven jabolk. Drugače je zavitek nekam ‘plonk’.
Možu vedno delam samo z jabolki (diabetik). Sebi pa privoščim še malo prepraženih drobtinic in sladkorja (pest ali dve). Je veliko bolje.
Otroci pa najbolj obožujejo, če naredim zavitek namesto z vlečenim testom kar z listnatim testom (iz trgovime). Je še boljše.

LP Mateja

No, jaz sem se enkrat dolgo nazaj lotila štrudla v “pravi” izvedbi – vključno z vlečenjem testa (pod nadzorom stare mame, seveda). Štrudl je bil superdober. Ampak zame je to vse preveč zamudno, zato sem zadnjič naredila takole (očitno sem lena kot angleži, he he he, no, poper sama zmeljem vsaj včasih – navezujem na post od Babi pri temi o belem popru). Torej štrudl:
Kupila hokus listnato testo (ga odtajala v mikrovalovki). V multipraktiku “naribala” jabolka in malo buče, razvaljala testo, ga posula z drobticami (res malo), naložila naribana jabolka in bučo, potresla s sladkorjem, malo cimeta, potresla kosme masla, zavila, prepikala z vilico, namazala z jajčko in hop v štedilnik. Pa je bilo čisto v redu, če upoštevamo dejstvo da je bilo vse skupaj narejeno v (približno) 15-tih minutah.

In da ne bo pomote, ni ga če “pravi” štrudl, samo tega jem samo pri stari mami ;-)). Tole je bolj varianta na hitro in da je pač malo drugače.

Babi veš da nisem še nikoli ničesar ribala v multipraktiku, ker sem imela vedno občutek da bo vse prišlo ven pocasto in preveč zmleto. Pa sem si rekla da če Babi riba korenček v multipraktiku (saj si enkrat napisala da ga a ne), bodo pa tudi moja jabolka preživela ;-)). In seveda so. Menda ne bom ničesar več ribala na roke ;-)).

Moja mama doda jabolkam pehtran. Pa ne ji povedati, da sem vam izdala njeno skrivnost!
LP

Jaz ga delam kot moja stara mama – s prepraženimi drobtincami, limono in cimetom – mislim da so pomembna prava razmerja. Jabolk pa ne lupim (se mi ne da, ker jih je preveč, he, he) ampak samo operem in naribam na roke na tisto stran, ko pridejo rezanci, pol se pa na vrhu ribežna olupki kar sami naberejo (zrolajo), pa sproti mečeš stran, malo pa jih ostane noter (saj so zdravi, ne?). No, jaz ga (menda po bosanski navadi), na koncu (še prelijem z 2 dl rahlo osladkane vode (pa 2 žlici olja), pride tak sočen. Isto ko burek, sem enkrat jedla eno ribezovo varianto štrudla v Srbiji, pa je rekla kuharica da oni te stestene variante vse prelijejo z mešanico vode in olja (in po potrebi sol ali sladkor).

Jaz pa v eni rundi vedno naredim več variant. Nama z možem je najboljša tista s skuto, jabolki in smetano. Skuto zmešam z jajcem, vanilijevim pudingom, limonino lupinco, sladkorjem ter smetano, ki jo zbiram cel teden – tako s pregretega mleka, s kislega mleka, s klasično kuhanega mleka. Na testo, ki mi včasih “rata”, včasih pa ne, naprej dam to mešanico, povrhu pa naribam jabolka in potrosim s cimetom in malce sladkorja. Tak študelj je bolj visok in ga je prava umetnost spraviti v pekač. po vrhu ga namažem s sladko smetano, kar ponovim še med pečenjem.
Za fanta naredim samo jabolčno varianto. Sedaj bom poskusila še bučno, pa da vidim odziv..

LP

Joj, Tinkarca! Ze spet me martras s svojo smetano, ki jo zbiras kot vcasih moja nona. Strudel s tem je res kraaaasen! Kar voham :)))

Hej, Sonce!
Vsaj v mojem mp se vse krasno zriba. Za buco sem se res malo bala,da bo packaraj! Presenecenje popolno: krasni rezanci, kompaktni… prav tako zelje. Ha, ha…poper in Anglezinje:)) Lp Babi

Draga Mimi,

sprašuješ, kaj še dajemo v štrudelj. Zadnje čase ga precejkrat delam zato ga naredim kar iz listnatega testa, da je hitreje pa še všeč je vsem po vrsti, ker je skorjica res hrustljava. Razvaljano testo premažem z oljem, potrosim s prepraženimi piškotnimi! drobtinami, ki so nežnejše in lepo dišijo po pecivu. Ponavadi jih zmeljem iz mojih vanilijevih rogljičkov, ki jih prav zato naredim malo več, da imam te drobtine vedno pri roki. Po jabolkih potrosim rozine, limonino lupinico, cimet, sladkor in vanili sladkor ter kosme masla. Je pa veliko odvisno od sorte jabolk. Pri nas smo svoje čase imeli jablano sorte Ontario in smo samo iz teh jabolk delali štrudelj. So primerno sočna, aromatična, prav poseben malo kisel okus imajo. Žal smo drevo morali posekati, ker je bilo že staro in se je posušilo. Tako, da vzamem sedaj pač tista jabolka, ki so na voljo, samo da niso preveč mokra in da so malo kiselkasta. Nekateri dodajo jabolkom sedaj v jeseni tudi nekaj zrelih grozdnih jagod, to še nisem poskusila, je pa najbrž dobro..
Če sama delam testo, štrudelj takoj ko ga vzamem iz pečice, še vročega na tanko prelijem z zajemalko mrzlega mleka, ki tako naredi hrustljavo skorjico. Pri kupljenem testu tega ne prakticiram.
Jaz tudi pogrešam lim. lup., če jo nimam kadar delam štrudel, se mi ne zdi čisto pravi. Zadnjič sem v Mercatorju videla limono v prahu v takem zavitku kot pecilni prašek pa jo nisem kupila, bogve ali je dobra? Bolje kot nič je že najbrž?
Lep pozdrav!

Mitka misliš na tisti sladkor z okusom limone ali prav limonino aromo? Če misliš na sladkor je ta prav fino aromatičen (jaz ga dajem v bistvu čisto povsod zraven vanilijevega in tako lepo diši), sem pa opazila, da imajo od ene firme dva paketka skupaj – aromo v prahu (videla sem vanilijevo in pomarančno) – mogoče imajo tudi to že limonino??

Ojla!
Te aromatizirane sladkorje imajo (vsaj, kolikor sem jih jaz videla) z aromo vanilije (ki je klasika), ruma, cimeta in limone.
Poleg tega sem zasledila že tudi posušeno in naribano limonino lupinico (mislim, da od Kotany), pa tudi kandirano limonino in pomaranlčno lupinico. Večino tega sem videla ali v (Inter)Sparu ali v Mercatorju ali celo v Tušu… Pa ne me zdaj zarad reklame prijet, prosim :))) Verjetno imajo še kje…
Lep pozdrav!
Gordy

Pa si upate uporabljat limonino lupino glede na to, kolikokrat so agrumi prešpricani? V Leclercu je celo obvestilo pri sadju, da lupina agrumov ni za uporabo.

Takšno obvestilo je tudi pri “najboljšem sosedu” – lupina pomaranč in limon ni užitna. Jaz je sicer ne uporabljam pri štrudlu, ampak po moje glede na minimalno količino ne sme biti problemov. Vsake toliko časa se da v trgovini najti celo limone in pomaranče iz bio pridelave – neškropljene naj bi bile.

Mislim, da smo že enkrat debatirale o tem, ali upamo ali ne upamo uporabljati limonino, pomarančno lupinico.
Jaz jo uporabljam, čeprav se vedno spomnim na škropiva, ko jo strgam, a so jedi, ki jim za moj okus nekaj manjka, če notri ni limonine lupinice (rižev narastek, skutini nadevi…).
Seveda sadež prej dobro operem, če to sploh kaj pomaga…

Lahko noč!

Vladka

Hej!
Soseda redno kupuje posusene naribane lupinice – v kozarcku.
Toda sama se spet sprasujem, ce so te bile skropljene ali ne. Pa sem na istem.
Zato limono operem z milnico in dobro splaknem. Uporabljam pa jo,
saj da vsemu tako prijeten okus. Celo neke vrste rizote pripravim limonino in pomarancno lupinico. Lp Babi

Babi, tista posušena pa meni ni všeč – ima čisto drugačen okus kot sveža – celo vonj se mi ne zdi preveč prijeten.
Sicer pa če bi gledali na to kaj je strupeno in kaj ne bi verjetno tudi dihali bolj “na škrge”, vsaj v našem koncu ;-)).

Danes bom mogoče spet naredila štrudl, in bom probala tole limonino lupinico dodati, da vidim v čem je čar ;-)). Mislim da je stara mama tudi ne daje notri (ali pa samo jaz ne vem za to).

Hladen pozdrav iz Dolenske – ponovno te spominjam da spakiraj bundo ;-)).

Me pa tole spomni na obisk naše žlahtnice iz Amerike (živi na Havajih) – pred leti ko se je napovedovala na obisk v sredini septembra smo jo vsak posebej klicarili da si bo ja prinesla topla oblačila (sicer je itak navajena potovati, ampak takega vremena v tem času gotovo ni pričakovala), da je pri nas hladno,… No, na koncu nam je bilo vsem še kako vroče, ona reva je imela s sabo bolj malo lahkih cunj, vreme je bilo pa nepozabno lepo. Mogoče bo tudi tale oktober dal še kaj od sebe ;-)), upanje ostaja.

Pozdravljena!
Ja na tisti sladkor mislim; torej praviš da je v redu! Ga bom kupila, hvala, da si mi povedala, da je v redu! Lep pozdrav!

Še to naj povem, da sama uporabljam lim. lup. svežih limon tudi, če so škropljene. Do nedavna sem jih umivala pod vročo vodo pa me je neka zdravnica podučila, da je treba vse škropljeno sadje umivati z mrzlo vodo,
z vročo vodo tisto kemijo ne odstraniš tako uspešno. Ubogam jo in od tedaj vedno perem vse sadje z mrzlo vodo. Po pravici povedano – naredim kar je v moji moči, pazim na čistočo, hvala Bogu, do danes še nisem zbolela in sem že nekaj časa na svetu…Vrabca, ne mislim se neprestano tresti pred tem in onim in si predstavljati, da moram živeti v sterilnem svetu in večnem strahu. Moj stari oče je večkrat rekel, da mora vsak človek na leto pojesti en stot dr.. Pa je bil 90 let star, ko je umrl.
LP

Mitka!
To je zdravo razmišljanje ja ;-)). Ta rek se sliši tudi v naših krajih ;-)). Zmerno pa po pameti je treba delati in živeti.

Glede sladkorčka pa: le probaj, je fajn. Tudi rumovega včasih kupim (nimam vedno ruma doma), je ravno tako super. Še v palačinke vržem oba in so prijetno aromatične.