Kje/kako spoznati!?

Vse skupaj mi je že malo smešno..
Že večkrat sem na raznoraznih forimih in člankih prebral ničkoliko nasvetov, kje naj bi samski spoznali boljše polovice.
Če se spotaknem samo ob tiste najpogostejše.

– Kolesarjenje
Res mi ni jasno, kako lahko nekdo med kolesarjenjem nekoga spozna. Sam naredim vsako leto kar nekaj kilometrov, pa mi do zdaj še vseeno ni uspelo spoznati nikogar. Še najmanj pa punce, ki bi bila lahko potencialna partnerka.

– Sprehod s psom
Vsak dan grem s psom ven a mi tudi med sprehodom ni uspelo še nikoli spoznati nobene. Za razliko od psa (ki je imel večjo srečo od mene), sem jih samo slišal, ker se je tisto njegovo poznanstvo po nekaj mesecih končalo z naraščajem 🙂

– Fitnes
Vsaj v tistem, kamor jaz vsake toliko po nesreči zaidem, je 95% tipov. Ti pa se dobesedno slinijo po vsakem osebku ženskega spola, ki se slučajno pojavi tam notri. Ni čudno, da več kot enkrat pride le malokatera 🙂

– Knjižnica!?
Nikoli mi ni bilo najbolj jasno, kaj je mišljeno s to knjižnico. Med študijem sem tam preživel kar nekaj časa in to res ni nabolj posrečen kraj za osvajanje. Ne vem no..

– Tečaji jezikov
WTF!? Ali se ljudje dejansko prijavljajo na takšne tečaje z namenom, da bi koga spoznali?

Pa kdo se zmišljuje take in podobne kraje za spoznavanje!? Zanima me ali je res mogoče med takimi aktivnostmi spoznati boljšo polovico? Jaz nikogar ne poznam, ki bi mu to uspelo.

To so bolj zenske variante spoznavanja 🙂 Verjetno tako pise v kaksni knjigi …
Pozabil si se planinarjenje.

Hja, po tem pisanju sodeč mi deluješ en pesimističen tip. Se ne čudim, da težko kjerkoli spoznaš žensko. Takšnih tem smo sicer imeli že milijon. Eni ste pač rojeni komplikatorji, zato v vsakih okoliščinah vidite neko težavo. Knjižnica ne zato pa zato, kolesarjenje ne zato pa zato. Kje pa potem sploh ja? A ti sploh spoznaš kje kakšno žensko?

Da ti odgovorim še na vprašanje. NE, ne gre za to, da s eprijaviš na tečaj rjezika, da bi tam načrtno koga spoznal. Gre za to, da če si veliko v družbi, raznih dejavnostih, med katere sodijo reicmo tudi tečaji jezikov, kjer je vleiko žensk, se ti izbor absolutno zveča.

In kaj naj bi bilo narobe s knjižnico? Ženske so navdušene nad tipi, ki berejo, saj večina cepcev ne bere ničesar. Poudarjam, ne gre za to, kje pristopiš, ampak kako pristopiš. Če boš pristopil nesamozavestno in jecljaje, boš izpadel beden. Povsod.

Pa niti ne no. Vsaj ne pretiran.

Prav nič. Le način, kako priti do tega me zanima. Glede na to, da je ponavadi v knjižnicah bolj ali manj tišina, se precej težko razvije neka globoka debata. Se motim?

emmm … če iščeš “boljše” polovice … si na napačnem planetu — ker tega na Zemlji NI! So moški in so ženske (če se omejim na človeštvo).

Na dogajanjih, ki so individualni so možnosti ekstremno majhne — še največ se zgodi, ko kdo v našteti kategoriji potrebuje pomoč.

In tu je izhodišče – za “spoznavanje / preskok iskrice / ustvarjanje simpatije” potrebujemo ljudje druge ljudi – torej tam, kjer se kaj dogaja, kjer lahko komu pomagaš ali pridobiš njegovo pomoč -> sodelovanje … tam se krešejo “iskrice” — ljudje se “opazimo”, ko sodelujemo, prispevamo skupaj v isti cilj, delamo kaj, kar omogoča / zahteva angažiranost drugih.

npr. ples je tipična takšna aktivnost: zahteva, da si izeremo partnerja/ko in skupaj “morata” dva odplesati ob zvoku melodije.
Tudi seks je takšna aktivnost -> zahtava aktivno udeležbo (vsaj dveh!!). In do seksa pripeljejo vse ostale aktivnosti, ki zahtevajo / omogočajo sodelovanje!!.

Nabijanje komentarjev na netu pač ni takšna aktivnost.

Pozabil si omeniti plesni tečaj, tu je največja verjetnost da boš katero spoznal.

Pametne monovke. Kot kaze so zacutile da gre za dvojno moralo;)

Na ta način sicer nisem pomislil a se mi dejansko zdi eden najbolj primernih za te stvari. Problem je le v tem, da tu že moraš imeti soplesalca/ko.

Kjerkoli se boš tega lotil, se boš na tak način moral tega lotiti namerno. Torej, če boš v knjižnjici zagledal lušno punco, boš moral do nje in poskusiti nekako izpeljati dialog glede na trenutno situacijo, okolje, pri čemer pa seveda ni nujno, da boš odnesel kaj več, kot par besed, morda le čuden pogled, morda pa dolgo debato, ki se bo končala z željo po ponovnem srečanju. Ni pa odvisno le od tebe. No na enak način pa lahko spoznaš koga tudi prek spleta.
No, Spiderja bi ta iz knjižnice naskočila kar tam, pa je še pogledat ne bi rabil. :)) Ampak ti nisi Spider, zato se pač moraš prilagoditi temu, kar najbolje znaš. Mogoče te pa Spider vzame za vajenca in ti pokaže, kako se to ne “dela” in vseeno dobiš želeno. :))

Na ta način sicer nisem pomislil a se mi dejansko zdi eden najbolj primernih za te stvari. Problem je le v tem, da tu že moraš imeti soplesalca/ko.[/quote]

Mnogo plesnih šol sprejema tudi “soliste”, ki jih nato priključijo skupini. Pozanimaj se.

Sicer pa imam občutek, da imaš ob vseh aktivnostih, ki si jih navedel, vse preveč v ospredju le en cilj- spoznati neko Njo. In prakticiraš dejavnost bolj zaradi tega iskanja, kakor zaradi veselja do aktivnosti same. Predlagam, da zadevo obrneš.

Res je. To je pa že težje, ker je potrebno najprej ta cilj odstranit. Če pa cilj odstraniš, potem pa tisto (spoznavanje) izgubi smisel. :)) Ok, tistim, ki ga že v osnovi nimajo, s tem nimajo težav. Vendar ljudje smo si različni in imamo različne “želje”.

Ljudje se sramujejo svojih življenj, kar se vidi tudi v podajanju neuporabnih nasvetov, ki jih sami zagotovo niso preizkusili. Njihove resnične izkušnje so skrbno skrite pod maskirnimi barvami sprenevedanja. Velika večina ljudi se spari na najbolj banalne, štoraste načine, brez nekih impresivnih literarnih zapletov. Če bi se zmogli otresti lažne malomeščanske morale, bi pač preprosto predlagali način, ki jim je v resnici prinesel še najbolj zanesljive rezultate – pecaj tam, kjer masam alkohol teče. Ne sliši se ravno na nivoju, ampak jebiga. Obupani fehtarji pač niso v položaju, da bi se šli izbirčnost. Sploh pa si ne morejo privoščit izgovorov v smislu: “Nisem tipa za lokale, diskoteke, veselice…” Potem si pač tip za permanentno devištvo. Navadnemu fehtarju kaj prida rezervnih opcij ne ostane. Za osvajalne načrte v bolj kultiviranih krogih se moraš najprej v te kroge prebiti. To je pa precej bolj zahteven projekt kot nasrat eno okajeno Špelo z veselice, da se zjutraj zbudi v tvoji izbi vsa v zadregi…

So tipi, ki bodo cisto spontano “nasli” punco na solo preckanju Sahare, med cerkveno maso, obiskom zobozdravnika, …, kjerkoli, in vecina, ki jim to ne bo uspelo niti na mnozicnem srecanju samskih.

Glej, stos je v tvojem obnasanju. Za zacetek, kamorkoli ze gres, brez vsakih ambicij za kaj vec, le ogovori mimoidoce, soudelezence, in druge ljudi, ki so v tvoji okolici. Gre za malenkosti, komentiras, vprasas, karkoli. Ko ti bo to domace, bos brez tezav tudi v knjiznici, med sprehodom, na tecaju, … marsikatero spontano “spoznal”.

Kaj da ne. Berem, da imaš oboževalke tukaj gor. Torej.

Mah, Tezej je hotel samo biti duhovit in od nekod copypastal. Beri alinejo s psom.

Kolesarjenje se mi zdi odlična varianta za spoznavanje. Greš na kako rekreativno dirko, kolesarjenje, na kak izlet s kolesi, ki ga objavijo društva. Na netu so kolesarski portali, kjer se družijo kolesarji. POtem, če ti res ni nič od tega všeč. Se vpiši na ona-on, kupid, netlog… in prebrskaj profile in če vidiš, da je kolesarka, jo povabi na kolesarjenje namesto na pijačo.

Sprehod s psom: prijazno pozdravi ostale sprehajalce, se pogovarjaj in mogoče kdaj naletiš na pravo.

Fitnes: nisem opazila, da bi se kdo po ženskah slinil? Jaz sem prej opazila to, da se noben ne ozira na okolico. Še odzdravi kdo težko. Pozdravi. Bodi prijazen in to je to. Vsekakor pa ne vslijiv. Ženske se ponavadi pritožujejemo, da ste moški v fitnesu preveč zazrti sami vase, da se preveč opazujete v ogledalu, če so vam kaj mišice zrasle.

Knjižnica: po mojem res težko, tu se strinjam s tabo. Imajo pa knjižnice tudi razna predavanja, potopisna, na temo knjig, različno… tam pa se potem tudi klepeta. Pa klepetaj s sosedo (pa ne med predavanjem :)).

Tečaji tujjih jezikov: super možnosti, ker na tečajih je pa 90% udeležencev ženskega spola.

Plesni tečaj: ženske na veliko iščemo soplesalce za plesne tečaje pa jih ni za dobit. Torej za moške tudi to odlična možnost.

Dejstvo pa je, da se ne smeš vpisat na francoščino, ker hočeš spoznati punco, ampak, ker si želiš učiti jezika. Potem pa se družiš s tečajnicami. Tudi na plesni tečaj pojdi zaradi plesa, ne zaradi iskanja punce. Da se ne bo zgodilo, da boš našel soplesalko prek neta pa ker ti ne bo všeč, jo boš zapustil sredi tečaja. Ženske čutimo ali je nekdo v nekem hobiju, športu samo zato, ker lovi ženske ali zato, ker ga zadeva res zanima.

Ne obstaja noben naučen način. Če nisi tip za to, pač nisi. Glej, velika večina ljudi nazadnje najde partnerja preko:

– prijateljev, znancev, v šoli, na delovnem mestu..
– na alkoholnih zabavah
– zadnjih 10 let pa je vse bolj popularno iskanje preko spleta

Glede na tvoja vprašanja dvomim, da boš ravno ti izjema. Če bi bil material za to, ne bi tukaj spraševal, kako naj ogovoriš žensko sredi dneva v parku, ali pač v knjižnici.

Večina ljudi je pecarsko zelo štorastih, zato uporabljajo v glavnem načine, ki sem jih naštel zgoraj. Sej s tem ni nič narobe, je pa dejstvo. Večina jih sploh ne verjame, d aje kaj drugega možno, saj vedo, da sami niso tega sposobni in sklepajo, da tudi nihče drug ni.

Hodila sem na fitnes in moški se tam res najbolj ukvarjajo sami s sabo in svojim izgledom v ogledalu. :))

Če se voziš na daljših relacijah, lahko osebo spoznaš tudi na vlaku ali avtobusu.

Pa brezplačne rumene strani so vštete v karto. 😉

Mislim, da spoznavanje tam nekje do 25 leta ni problem: šola, faks, študentski dom, raznorazne zabave … Če do takrat ne najdeš resnega partnerja, je potem težje, ker najbrž tudi posebno nadarjen za spoznavanje nisi. Ampak tudi za to obstaja rešitev. Splet. Kot sem že napisala – spletno dopisovanje daje kar veliko možnosti spoznati sorodno dušo – pod pogojem, da si potrpežljiv in brez prevelikih pričakovanj.

Jah v fitnes hodimo zato, da naredimo nekaj zase in svoje telo. Tisti, ki hodimo redno, seveda, ne tisti, ki pridejo enkrat na mesec pogledat, če je kje kakšna fejst punca.

Saj tud tisti, ki hodijo na francoščino, grejo tja, da se nekaj, naučijo zase. Potem takem tako ali tako nikjer ni priložnosti za spoznavanje, če gledamo vse na tak način.

Ne vem, kako gledaš ti, niti ne vem, zakaj bi morala biti vsa naša gledanja poenotena. Jaz nikamor, kamor grem, ne grem z namenom, da bi koga spoznal. V bistvu niti nimam hudega interesa spoznavati nove ljudi. Če do spoznanja mimogrede pride, prav, če ne, tudi prav.

Klasični iskalci pa pač nekam gredo/greste s ciljem spoznavanja. In take tipe ženske običajno nanjušijo na 5 km in nočejo imeti z njimi ničesar.

Jah, življenje je hecna stvar.

Ja valda da ne spoznaš nobene, če si pa tih, ko pride kaka mimo.

Zakaj pa bi sploh šov do nje, če ne zaradi tega, ker bi jo rad malo bolje spoznal ? Kdo je pa reku, da boš šov do nje pa jo spraševal, če je samska pa ji lezu v rit tm. Sam mal se pohecaš z njo, naprej pa vidš kva bo.