Ne znam šparati
Situacija je sledeča:
Stara sem 30 let, v zvezi, redno zaposlena, moji mesečni dohodki so cca 1500 EUR neto, stanovanje so mi kupili starši, avto so mi kupili starši.
Danes so vse teme na foro šparanja, pa kako za 1 EUR skuhati za celo družino, moj problem pa je, da ne znam nič prišparati. Vse kar na mesec zaslužim tudi porabim. Imam sicer nekaj fiksnih stroškov (stroški za stanovanje, bencin, pes), ampak bi lahko vsak mesec prišparala kar lepo vsoto denarja. Ampak ne. Vse zapravim za bedarije. Ali si kaj novega kupim za oblečt ali obut (čeprav ničesar ne potrebujem), ali zapravljam za razna razvajanja (masaže, nega obraza, frizer vsak teden) ali pa si privoščim kakšen neplaniran dopust/potovanje, ker vidim, da pač imam denar na računu.
In zdaj sem prišla do tega, da bi rada kaj prišparala, da bi pri svojih letih imela nekaj denarja na banki, ampak se pa ne znam brzdat. Ko grem po trgovinah, me kar premamijo stvari in jih moram imeti, ko se mi ne da doma oprati glave, grem na fen frizuro. Kakšen nasvet? Kako naj se začnem brzdati in obnašati bolj racionalno?
Veš kako – lepo je to, da so ti starši lahko kaj kupili, in da se zavedaš, da zapravljaš za bedarije 🙂
Zdaj pa. Enim nam starši niso mogli finančno dati nič – sama sem si recimo financirala še faks, stanovanje avto pozabi – sama sama sama oziroma zdaj s partnerjem.
In mislim tako: po eni strani je lep ta občutek, da ti nekdo nekaj pokloni. Npr. starš otroku. Po drugi strani ga ni čez občutek samostojnosti in zavesti, da znaš sam prebroditi tudi skozi hude čase. Spet po tretji strani: če si vedno za vse sam, je nevarno, da se izgubiš v obveznostih, delu in šparanju in pozabiš na užitke. In po četrti: če ti je vedno vse poklonjeno, je nevarnost, da ne znaš ceniti truda oziroma se stežka potrudiš za kaj.
Preceni, kje si sama. Mislim, da s tem, ko si kaj privoščiš, ni nič narobe. Če pa res želiš kaj prišparati, pa daj eno vsoto na stran takoj, ko dobiš plačo. Važno je, da je čim večja. Večja, kot misliš, da si lahko privoščiš. Pri tvojih prihodkih bi to lahko bila kar ogromna, ker nimaš kredita za stanovanje in avto, ker nimaš otrok. Polovico plače najmanj. Z ostalim pa balansiraj skozi mesec – in se zavedaj, da nekatere ženske s tako vsoto preživijo sebe in dva šoloobvezna otroka, pa še kak kredit imajo.
Ko boš imela otroke, če jih boš imela, boš pa avtomatsko porabila manj zase.
joj, super, ko imaš toliko denarja samo zase, ko bi lahko jaz…. bi šla v šoping in si nakupila oblek….
Sicer pa, odpri si varčevalni ali pa nek račun na banki, vsak mesec daš gor neko vsoto, (npr. 400 €) preko trajnika, ne tako da sama prenašaš denar sem in tja preko klika, ker potem ga boš vzela nazaj, raje več kot manj, ostanek pa za preživet.
LP
Še to. Precej lažje je šparati, če imaš pred seboj nek cilj, za kaj šparaš.
Glede na to, da imaš visoke dohodke, si lahko privoščiš neodvisnega finančnega svetovalca, ki ti bo sigurno povedal par zanimivih stvari.
Midva sva sicer kar nekaj prihranila, pa nekako nisva vedela, kaj naj zdaj s tem denarjem, pa koliko je sploh treba met rezerve, koliko pa lahko zapraviš in podobna vprašanja.
Midva sva se po nasvet obrnila sem http://www.financnicenter.si/avtorji.php?id=1&sklop=biografija.
Naredili smo varčevalni načrt, shemo vlaganja … Skratka šparava še malce več kot prej, s tem da zdaj vsaj veva za kaj šparava in kdaj in za kaj bova našparani denar porabila.
Pa res ne znaš. Saj si pravi majster, da vse to zapraviš. Starši bi te morali navaditi šparati, ne pa ti vse prinesti na pladnju. Je pa odvisno od človeka kakšen je. Meni tudi ne bi bilo potrebno šparati pa sem tako navajena.
Vsak mesec si deni na varčevalni račun vsaj 500 E takoj po plači. Ker za moje pojme imaš 1000 na mesec samo zase čisto dovolj. Poskusi vsaj nekaj časa. Boš videla da bo šlo.
Mah, ajde, je fajn imeti malo prihrankov, če kdaj nastopi kriza, da nisi takrat povsem brez centa, ampak nekaj šparati na veliko in se vsemu odrekati, pa zame ni nobeno življenje. Jaz tudi porabim skoraj vse, razen ene 200 evrov mesečno mi gre avtomatsko v varčevanje. Imam pa tudi že rešen stanovanjski problem (ja, hvala starši, ni kaj) in kar solidno službo, nič otrok.
Jaz mislim, da tebi ne rabi šparati. Glede na vsa darila, ki si jih prejela od staršev, sta očitno dobro situirana, mislim, da ti bosta priskočila na pomoč, če bi bi potrebovala finančno injekcijo. Torej? Lepo uživaj naprej, zapravljaj in se razvajaj, jaz bi tudi, če bi si lahko privoščila!
PS : Upam, da se ta nasvet bere dobronamerno, tako je bil namreč mišljen…
Ma, nima veze, da je vse na pladnju. Jaz sem počela isto s svojo plačo, pa mi ni bilo nič podarjenega. Pač, plača velika, zapravit je ni problem in si človek privošči.
Prišparala sem samo denar, ki mi je bil odtegnjen takoj z računa – odpri torej trajnik in naj se preusmeri na varčevalni račun. Zarezi globoko v plačo, ker samo tako se boš naučila varčnosti.
Meni je bilo potem prekleto žal, ko sem dobila otroke in žalostno ugotovila, da sem bila z enako plačo prej bogatašinja, zdaj sem pa revež. Zdaj gre vse za položnice, kredite in nepremičnino.
Šparaj torej dokler lahko, ker potem bo veliko težje. Pa lepo mi je mama govorila. :)))
Tocno tako. Takoj, ko dobis placo, daj 500 € na stran, na nek drug račun. Potem ga ne boš videla, ga ne boš ‘imela’ in ga ne boš zapravila.
Druga možnost pa je, da hodiš v mesto brez plačilnih in kreditnih kartic, z 20 ali 50 € v denarnici. Če boš kaj potrebovala, si boš še vseeno lahko kupila, na veliko pa ne boš mogla več zapravljati, ker ne boš mogla plačat.
Če rabiš svetovalca, da veš, za kaj šparat, pol je šparat res brez veze.
Pač vse zagoniš sproti, če se ti glih zdi. Šparat zaradi šparanja in ker vsi (oz. večina) nekaj šparajo, je brez veze.
Ko imaš enkrat kakšno idejo, zakaj sploh bi šparal, pa tud najdeš varianto, kako, koliko …[/quote]
Jah, bolj težko, če imaš premalo časa. Ker neke večje vsote v par mesecih ali celo letih ne moreš našparati.
Recimo za penzijo, se ti sploh sanja, koliko moraš imeti našparanega, da boš lahko tudi v penziji furala vsaj primerljiv stil življenja kot ga imaš sedaj?
Se ti vsaj približno sanja, kolikšna sploh bo tvoja penzija? Pa recimo za koliko je smiselno skleniti življensko zavarovanje in kje? In še cel kup takih vprašanj.
No, naju je na realna tla postavil šele finančni svetovalec, ker prej sva bolj kot ne živela po načelu, bo že nakako. Zdaj nama je pa malce bolj jasno, da če ne bova sama poskrbela zase, da bo nikakvo.
Ne vem no, vsak dan je tle na monu cel kup enih finančnih vprašanj, pa cel kup nekih bolj ali manj nelogičnih in nestrokovnih odgovorov nanje. Dat 100 €, da ti nekdo razloži, kako in kaj in kam, je pa vsakemu preveč. Pa tako še največ prihraniš.
Evo, tale trajnik na varčevalni račun takoj po plači je super ideja. Hvala.
Sem že poklicala na banko. Lahko odprem varčevalni račun z enomesečnim odpovednim rokom. Če bom denar potrebovala, ga lahko še vseeno dokaj hitro dobim, sicer pa bo nekaj časa na varnem. Za začetek sem se odločila za 300 EUR na mesec, da ne bom imela prehude krize, potem pa bom morda znesek povečala.
Če rabiš svetovalca, da veš, za kaj šparat, pol je šparat res brez veze.
Pač vse zagoniš sproti, če se ti glih zdi. Šparat zaradi šparanja in ker vsi (oz. večina) nekaj šparajo, je brez veze.
Ko imaš enkrat kakšno idejo, zakaj sploh bi šparal, pa tud najdeš varianto, kako, koliko …[/quote]
Jah, bolj težko, če imaš premalo časa. Ker neke večje vsote v par mesecih ali celo letih ne moreš našparati.
Recimo za penzijo, se ti sploh sanja, koliko moraš imeti našparanega, da boš lahko tudi v penziji furala vsaj primerljiv stil življenja kot ga imaš sedaj?
Se ti vsaj približno sanja, kolikšna sploh bo tvoja penzija? Pa recimo za koliko je smiselno skleniti življensko zavarovanje in kje? In še cel kup takih vprašanj.
No, naju je na realna tla postavil šele finančni svetovalec, ker prej sva bolj kot ne živela po načelu, bo že nakako. Zdaj nama je pa malce bolj jasno, da če ne bova sama poskrbela zase, da bo nikakvo.
Ne vem no, vsak dan je tle na monu cel kup enih finančnih vprašanj, pa cel kup nekih bolj ali manj nelogičnih in nestrokovnih odgovorov nanje. Dat 100 €, da ti nekdo razloži, kako in kaj in kam, je pa vsakemu preveč. Pa tako še največ prihraniš.[/quote]
Sem hotela rečt, da gre tud brez svetovalcev, ko enkrat razčistiš sam s sabo, kaj bi rad, kakšni so tvoji cilji … Vsaj pri meni (in mnogih drugih).
Nisem dobrovoljka ampak natanko tisto, kar ti opisuješ zgoraj. In veš kaj, jaz tebe “ni strujom ne bi dirala”. Ker zavist kar seka iz tebe. Bog me obvaruj takih primitivcev.
Avtorica je srečka in se tega vsaj zaveda. Za moje pojme je popolnoma normalna. Pa še šparat bo začela:) HB, da si kdo še kaj lahko privošči.
nevem edina šansa da neki prišparaš je da takoj ko dobiš plačo, pol dvigneš pa ga “skriješ” al pa daš na varčevalni račun. tako denarja na računu neboš več videla ampak bo nekje na varnem. jaz vem, da če bi imela vsaj toliko plače kot ti vem da bi tudi vse zapravila, ker šparanje pri meni ne obstaja. denar je za zapravit. če že delaš cel mesec zato da nekaj zaslužiš potem boš pa šparal in si nič ne privoščil?? ne to pa ne
Forum je zaprt za komentiranje.