Kaj narediti?
S fantom sva skupaj 5 let, med študijem sva se videvala vsak dan, odkar pa sva končala študij, živiva vsak pri svojih starših. Tudi doma sva se čez poletje videla vsak dan, narazn sva namreč le 15 minut. Potem pa so nastale težave, vedno več izgovorov, kup starih in novih prijateljev, treningi itd…vse sem razume in sprejela. Sedaj pa se vidiva le še enkrat na teden, kar mi je res premalo. Mislila sem, da bova z leti vedno več skupaj, razmišljala že o skupnem življenju, nisem navajena da ga vidim enkrat na teden in zelo pogrešam njegovo družbo. Poleg tega, vse to zelo vpliva na najin odnos. Bila sva zelo pozitiven par, veliko sva se skupaj zabavala, imela en kup internih šal, ni minil dan, da se ne bi videla. Sedaj pa se sicer ne kregava in se spoštujeva, vendar odnos nekako ni “sproščen”. Pa sem se skušala pogovoriti o vsem skupaj, vendar nisem dobila občutka, da bi ga moja čustva zanimala, mi je pa zatrdil, da me ima rad. Naj povem, da je drugače super fant in super človek, prijazen, zanj imam drugače samo lepe besede.
Ne vem, kaj naj naredim. Naj pač sprejmem in se privadim in poskušam bit čim bolj dobre volje? Ali naj zahtevam, da je z mano več časa, čeprav mu očitno to več ne odgovarja?
Moramo včasih sprejeti takšne reči, saj noben odnos ni popoln (čeprav je najin recimo nekaj časa nil)? Ali je to znak, da mu ne pomenim veliko?
Nekih ultimatov ne bi rada postavljala. Prvič – se mi to ne zdi prav. Drugič – ne morem reči, da v primeru, da jih ne izpolni, greva narazen, če si tega ne želim. To se mi zdi neiskreno.
Sem pa že zelo nesrečna. In ko se spominjam, kako je bilo in kako je zdaj, ne morem verjeti, da se to dogaja. In močno dvomim, da bo kdaj drugače. Če se kdaj želim pogovarjati o prihodnosti in kje bova živela (konec koncev sva stara že dovolj), le odvrne, da je o prihodnosti neumno razmišljati, da on razmišlja do jutri.
lp, Metka
Metka, hudo je, ko cutis, da gre nekaj kar si verjela, da bo trajalo vecno, v franze. Bog si ga vedi kaj se s tvojim deckom dogaja. Zagret za tebe ocitno vec ni. Morda je se kaksna v igri. Morda se je le ohladil. Morda se le ne vidi s tabo v prihodnosti. Lahko pa da je tudi kaj nevezano nate. Kakorkoli ze, predlagam ti da predvsem poslusas med vrsticami, postavljas pametna vprasanja, in ga zacnes malo manj idealizirati. Bodi detektiv. Brez snofanja po telefonu in podobne reci.
Odnosi se lahko ohladijo, 5 let je lepo “preizkusno” obdobje, da se partnerja bolje spoznata in ugotovita na čem in kje sta. Če si nesrečna, potem z odnosom nekaj ni v redu, očitno se je začel oddaljevati, razhajanja se poglabljajo, ker ne razmišljata podobno in nimata skupnih ciljev (prihodnost). Ti kar lepo zberi pogum, pa ga vprašaj, če bi morda bilo dobro imeti kakšno krajšo pavzo, recimo 2 tedna, pa naj on pretehta v tem času, kaj si sploh želi, če se vidi s tabo, če si želi ostati s tabo – ker z odgovorom “da živi za jutri”, te pušča pač v veliki negotovosti z notranjim nemirom. Če ne, ga “spusti”, naj gre svojo pot, ker z njem boš le še bolj nesrečna.
Morda ima vsak, ki mi je odgovoril, malo prav, se strinjam. Verjetno bi bilo res pametno, da bolj konkretno razčistiva, 14 dni pavze je mogoče prava ideja, ali pa globji pogovor o prihodnosti, brez da beži od te teme pogovora. Ker tele vikend variante lahko trajajo še leto ali dve, potem pa mi frajer pove, da mu ni do mene. Je bolje, da razčistiva takoj. Čeprav nekaj podobnega sem že poskusila, pa mi je rekel, da on me ima rad, vendar zaradi tega ne bo več z mano, pa čeprav je meni premalo. Na kompromise pa res nikoli ni pristajal 🙂 Če se nekaj odloči, ga pa ne premaknem niti za milimeter, moram kar jaz vedno popustiti. Pa pri vsakdanjih malenkostih mi ni problem, tu pa sem že nekajkrat poskušala doseči, da bi se videla vsaj dvakrat na teden in da bi si nekako tako zorganiziral čas. Pa se mi zdi, da ravno zato še bolj vztraja pri svojem, ker sem že večkrat omenila. Po moje bi vztrajal tudi, če bi mu rekla, da greva narazen, če se nekaj ne spremeni. Bi šel raje narazen z mano, kot da bi kaj spremenil. Meni pa je hudo, ker ga pogrešam. Vem, da zvez ne bi smeli primerjati med sabo, ker je vsaka edinstvena, pa vseeno.. Vse prijateljice že živijo s fanti, nekatere imajo že otroke ali so noseče. Meni pa se zdi, da je moj fant en velik otrok 🙂 Srednješolci se vidijo enkrat na teden, čez vikend, ko ni šole 🙂
Drugače pa ga ne idealiziram, seveda ima vsak svoje napakice, vem da je ena velika trma, ampak je vredu fant in ko je z mano je zelo pozoren. Da nima druge sem skoraj prepričana, mu zaupam.
Je pa res, da so ga doma precej razvajali, kar je morda razlog, da ponavadi pri konfliktu interesov, prevladajo njegovi. Čeprav je res, da sem morda tudi sama kriva, ker ve, da se prej ko slej sprijaznim. Ve, da sem vedno ostala z njim, tudi če me je kaj motilo. Bila sem zgolj žalostna, ukrepala pa nisem. Za mojo žalost pa se ne zmeni prav preveč, ker me vedno mine, oziroma se sama potrudim čimhitreje spravit v dobro voljo in imet čim lepše dneve.
ej oprosti, ampak ko sm tole prebrala…. jst bi ga pustla…predstavli si met otroka z nekom, k nikol ne pristane na noben kompromis in mora vedno bit po njegovo…lej, katastrofa… pa ne zmeni se za tvojo žalost, vidta se 1x na tedn in ne odstopa od tega, pa 15 min narazn sta doma itd…mislim wtf….. če je to res, nimaš z njim kej počet….
Joj, sem tako grozno napisala? Mah, saj ne da na nič ne pristane… Pač, moraš znat z njim 🙂 Če mu bom nekaj dvakrat rekla, bo slabše kot če mu rečem enkrat. Če pa mu do nečesa ni, je pa res, da ni šans, da popusti. Trmast je kar, no.
Mislim, da stanje ni tako hudo, da bi se morala raziti. Konec koncev vem, da me ima rad in mi to zna pokazat.
Upam, da res nisem ena zmešanka, ki ga preveč idealizira in ne vidi realne slike 🙁 Hmm….
ej oprosti, ampak ko sm tole prebrala…. jst bi ga pustla…predstavli si met otroka z nekom, k nikol ne pristane na noben kompromis in mora vedno bit po njegovo…lej, katastrofa… pa ne zmeni se za tvojo žalost, vidta se 1x na tedn in ne odstopa od tega, pa 15 min narazn sta doma itd…mislim wtf….. če je to res, nimaš z njim kej počet….[/quote]
To je značilnost egoistov in nezrelih oseb, ki se niso sposobni prilagajati.
ej ne vem…ti najboljš veš kak in kej… nisi grozn napisala, izpostavla si sam zadeve, k te zmotjo…sj če si z nekom 5 let in se vidiš vsak dan, že ne more bit tko napačn….pač kolk si opisala zadevo, da prej sta se vidla vsak dan, zdej je pa njemu 1x na tedn čist dost, bi jst rekla, da neki je že sprožl to….al rabta mal pavze al pa mu enostavno ni več tolk do tebe, rad te ma pa še vseen….mah, boš že vidla čez čas ka bo… če se noče pogovarjat o tem, ti pa veš, da bo stvar slabša, če ga sprašuješ o vsem…pol pač pust času čas 🙂 al bo šlo vse v maloro al se bo pa stanje popravl-neki bo 🙂
Oprosti, ampak potem pa ostani tiho in trpi, če si zmožna zveze skozi mrtvo komunikacijo in neodzivnim fantom. Ker stvari, ki te tarejo, ne razrešujeta, se bodo samo nalagale, ti boš pa vse bolj obtežena. Poskusiti se razhuditi na njega, malo zarobanti, zavpij, ker imaš vso pravico biti jezna, ne pa da se bojiš, da mu ja ne boš rekla žale besede, medtem kot te on ne šmirglja.
al pa mu dej kontra….boli te…zdej maš ful enga časa zase, k se vidta sam 1x na tedn…začni ful delat na seb…. vizualno mislim, tipi to takoj opazjo…. drugač se obleč pa več bot v družbi…. mu ne bo nč jasn, pa bo un začel nazaj žnarat, pa ne met časa… če mu bo to pasal, pol veš, da nima smisla vztrajat… 🙂
Mja, sem se tudi že kdaj razjezila, pa mislim, da ni bilo dobro. Jeza je destruktivno čustvo, a ni? potem se drugi človek tudi razjezi, Se mi zdi, da to še bolj uniči odnos. Vsaj pri nama.
Mislim, da se bom pogovorila z njim, da si dava čas za razmislek, se ne vidiva in ne slišiva 14 dni, in vidiva na čem sva.
Ne, jeza je konstruktivno čustvo, če je opravičena. Z jezo opozoriš nase – glej, tu sem, upoštevaj me, pogovarjaj se. Če se 1x na teden vidita, zakaj pa ne daš predloga, da bi prišel k tebi ali ti k njemu. Zgleda, da mu to ničkaj ne diši, da bi živela skupaj.
Govorica čustev: žalostna sem, ni resen, noče se pogovarjati, stran beži, lahko me zapusti
Razumski poskus zakrivanja dejanskih čustev: tečna sem, preveč mu težim, rabi več svobode, vznemirjam ga po nepotrebnem, uživala bom, flegmatik bom
Rezultat => depresija, ker boš ogromno energije potrošila, ko boš vse poskušala razumsko utemeljevati in se bojevati z lastnimi čustvi, da se ne oglašajo toliko, pa čeprav ti prikazujejo resnično sliko
Torej je čas, da začneš ukrepati. Kar ti tudi sam predlagam. Če se ne vidiš z njim v prihodnosti na način, ki ga imata sedaj, mu to poveš. Ali pa še bolje, kaj ukrepaš, o tem se verjetno itak že dolgo pogovarjata, učinka pa ni. Dve možnosti imaš. Spraviš svoje življenje v red, da boš srečna in ostaneš z njim. Morda se ti umika tudi zato, ker se mu zdi, da preveč pričakuješ od njega. Ljudje včasih želimo, da nas drugi osrečujejo na področjih kjer to lahko storimo le sami. Če je tako, potem mu v bistvu daješ nemogočo nalogo in bi bil čas, da malo oladiš.
Druga možnost pa je, da se le še razideta. Na začetku bo bolelo, potem pa boš zadihala.
Ne, jeza je konstruktivno čustvo, če je opravičena. Z jezo opozoriš nase – glej, tu sem, upoštevaj me, pogovarjaj se. Če se 1x na teden vidita, zakaj pa ne daš predloga, da bi prišel k tebi ali ti k njemu. Zgleda, da mu to ničkaj ne diši, da bi živela skupaj.[/quote]
Matjažko, jeza je vedno opravičena, za tistega, ki se jezi, pa če se drugemu zdi še tako zelo neopravičena.
ej oprosti, ampak ko sm tole prebrala…. jst bi ga pustla…predstavli si met otroka z nekom, k nikol ne pristane na noben kompromis in mora vedno bit po njegovo…lej, katastrofa… pa ne zmeni se za tvojo žalost, vidta se 1x na tedn in ne odstopa od tega, pa 15 min narazn sta doma itd…mislim wtf….. če je to res, nimaš z njim kej počet….[/quote]
To je značilnost egoistov in nezrelih oseb, ki se niso sposobni prilagajati.[/quote]
Poglej malo na forum mejna osebnostna motnja, še več boš odkrila pri opisu narcisa.
Če ne bi bila ti takšna kot si, odpuščaš vse in tvoja toleranca je visoka, že dolgo ne bi bila več par. On se dobi s teboj kadar mu zapaše, vmes pa ima drugo družbo in druge ženske. Seveda ti misliš, da jih nima, a tak tip drugače ne zna živeti. To, da je vse po njegovo, je zares lastnost egoistov in psihopatov. Pa tudi ti ne bo nikoli obljubil skupne prihodnosti, z ničemer se ne želi vezati. Tudi če mi nič od tega ne verjameš, se zamisli to, kakšna zveza je to, ko se s svojim dragim vidiš enkrat na teden, pa še soseda sta. A tako bi ti živela v prihodnje? Oprosti, to ni nobena zveza, ti si le rezerva.
Res je pravi zate. Je kot otrok, ti pa se do njega obnašaš, kot da je res otrok.
Od odrasle osebe je nesmiselno zahtevati, da se ti prilagaja in sprejema tvoje zahteve, ob tem pa te ima rad, kot da si njegov starš.[/quote]
Od njega nisem ničesar zahtevala in se mi to niti ne zdi primerno. Vprašala sem zgolj, glede na to, da vsi pravijo da sem oseba ki je premila, ali bi bilo potrebno da se postavim zase in določene stvari zahtevam. Sem pa napisala, da se mi zdi postavljanje ultimatov in zahtev nesmiselno. Ampak lahko bi bilo moje razmišljanje zgrešeno.
In očitno je v marsičem bilo. Ste mi zelo dali misliti. Mi je težko ta trenutek
Res je pravi zate. Je kot otrok, ti pa se do njega obnašaš, kot da je res otrok.
Od odrasle osebe je nesmiselno zahtevati, da se ti prilagaja in sprejema tvoje zahteve, ob tem pa te ima rad, kot da si njegov starš.[/quote]
Od njega nisem ničesar zahtevala in se mi to niti ne zdi primerno. Vprašala sem zgolj, glede na to, da vsi pravijo da sem oseba ki je premila, ali bi bilo potrebno da se postavim zase in določene stvari zahtevam. Sem pa napisala, da se mi zdi postavljanje ultimatov in zahtev nesmiselno. Ampak lahko bi bilo moje razmišljanje zgrešeno.
In očitno je v marsičem bilo. Ste mi zelo dali misliti. Mi je težko ta trenutek[/quote]
Vem. Ampak že samo razmišljanje v tej smeri, če bi naj zahtevala, spominja na odnos mati-otrok.
Od tod tudi ideja, da si premila, ker v njem vidiš otroka, ki se ti zasmili, če želiš uveljavljati svojo voljo.
Takšen odnos bi zato prej ali slej propadel, ko bi postal resnejši in od njega zahteval odgovornost in očetovsko vlogo. Za vse bi bila sama ter imela občutek, da imaš dva otroka.
Forum je zaprt za komentiranje.