Vzgoja sinov
To je knjiga, ki jo sedaj prebiram. (Ko najdem čas.)
V glavnem, v tej knjigi je predstavljeno, kakšne so razlike med dekleti in fanti (pozneje med moškimi in ženskami) in kaj je vzrok tej razliki. Vzrok naj bi bil hormon testosteron. Torej nekaj, kar naj bi moški imeli na pretek. Ta hormon naj bi skrbel za drugačno dojemanje oz. odzivanje na dražljaje, naprimer pri težavah naj bi se moški osredotočali veliko ožje, kot ženske, ženske naj bi težavo reševale veliko širše. Nato, ta hormon naj bi tudi “skrbel” za to, da so moški veliko bolj agresivni, se veliko hitreje razjezijo. Mora vedno biti neka akcija, nekaj adrenalinskega…
V tej knjigi je napisano, kako zelo pomembno je, da imajo v obdobju otroštva, tam od 5 leta naprej, sinovi ob sebi očeta kot neko trdno (a ne trdo) figuro pri odraščanju. Očeta, ki bo mu znal postaviti meje. In kako zelo pomembno je, da se pri teh letih postopoma vloga mame začne “omejevati”, vse z namenom, da je potrebno, da se ga ne razvadi.
Zdaj pa vprašanje, če boste upali oz. želeli odgovarjati. Kaj mislite, ali to drži. Predvsem pri moških me zanima, ali ste imeli takšnega očeta, kakšen odnos imate oz. ste imeli z očetom. Se vam zdi to, kar sem napisala, res?
Odraščal brez očeta, bil jezen na očima, ki je pil, bil jezen na mamo, ker ni reagirala tako kot bi bilo treba. Vlogo očeta sem iskal pri drugih sorodnikih (stric, stari oče), pa ne da bi me oni vzgajali in mi postavljali meje, ampak sem jih zgolj opazoval in želel biti kot oni. Danes imam mnogo drugih vzornikov, sem zgolj razširil obzorje, kjer lahko črpam ideje, znanje itd. Testosteron in agresivnost.. vse v mejah normale. Se pa strinjam, da otrok potrebuje očeta oziroma osebo po kateri se bo zgledoval, lahko je to tudi stric ali kdorkoli drug. Važno je samo, da ima nek “ideal” ki ga opazuje in mu sledi.
Tako kot si otrok, ki ga vzgajata dve mami, najde moški lik, po katerem se zgleduje. Zato si marsikateri lezbični par na nek način izbere tistega, ki se jima zdi najustreznejši, in poskrbi, da se pogosto videvajo… Ponavadi je to brat od ene, kakšen res dober prijatelj, včasih tudi oče od ene … če so odnosi pošlihtani.
Zavedanje, da otrok potrebuje moški lik (zagovorniki tradicionalne družine sicer trdijo, da mora biti nujno oče, mogoče celo mamin partner), se meni zdi zelo pomembno, medtem ko ga mnogo mam samohranilk nekako nima, in če se na otroka preveč navežejo, marsikateri otrok nima te sreče kot ti, da bi si lahko samoiniciativno poiskal svojega.
Ženske imamo tudi testosteron, seveda. Vendar ne v taki količini, kot moški. Pri ženskah sta dva hormona, ki sta veliko bolj v ospredju, kot testosteron, in to je progestoron in estrogen. Nič novega, seveda.
Ja, sem se spet komu dala v zobe.
Sicer pa jaz mislim, da to niti ni tako neumno, kot kdo komentira. Vsaj če povzamem po obnašanju svojih lastnih otrok. Se mi zdi da je sin res nekaj “novega” pri nas, da pri “isti” vzgoji, se čist drugače odziva. Lahko pa da gre zgolj za slučajnost.
Sprašujem, ker sama nisem moški in mi je moško dojemanja okolja, samega sebe, lahko samo ugibanje, sklepanje, ne morem ga pa res razumeti, se poistovetiti z njim. Ali drugače povedano, če sem se recimo jezila na hči, je ta svoj prifknjen nosek še bolj prikrknila, oči še bolj na široko odprla, ustnice so začele trepetati in v kotičkih očeh sem videla solzice.
Če se res razjezim na sina, je njegova reakcija, da me gleda, potem pa se razjezi. Včasih (dokaj redko) se ta jeza potem pretvori tudi v brcanje, udarjanje… medtem ko se pri hčerah nikoli ni oz. se ne spomnim, da bi kdaj se.
Vzgoja v bistvu ni toliko drugačna, meje postavljamo nekje vsem enako, ampak odzivi na te frustracije, ki se tekom vzgoje pojavljajo, pa so drugačni.
Se pa strinjam, da se moški ne more razviti v moškega, če se ga celo življenje razvaja in ni pravih omejitev oz. le te niso podane na pravi način.
Tako kot si otrok, ki ga vzgajata dve mami, najde moški lik, po katerem se zgleduje. Zato si marsikateri lezbični par na nek način izbere tistega, ki se jima zdi najustreznejši, in poskrbi, da se pogosto videvajo… Ponavadi je to brat od ene, kakšen res dober prijatelj, včasih tudi oče od ene … če so odnosi pošlihtani.
Zavedanje, da otrok potrebuje moški lik (zagovorniki tradicionalne družine sicer trdijo, da mora biti nujno oče, mogoče celo mamin partner), se meni zdi zelo pomembno, medtem ko ga mnogo mam samohranilk nekako nima, in če se na otroka preveč navežejo, marsikateri otrok nima te sreče kot ti, da bi si lahko samoiniciativno poiskal svojega.[/quote]
Za bolj skrajne primere bi lahko imeli v živalskem vrtu kakšen primerek moškega in ženske na zalogi in bi ga hodili otroci hs-jev gledat….ccccc
Seveda, ženska (punca) se običajno prestraši, fant pa v podobni situaciji napade (postane agresiven). To je neka splošna razlika med spoloma. Ne velja pa za vse, ker imaš na drugi strani fante z malo bolj “ženskim” značajem in punce z “moškim”, zato ne moreš te lastnosti posplošiti na spol, ampak bolj na značaj oziroma (po teoriji REI) glede na razmerje razumov.
Mene vedno zjezi, ko berem na forumih, kako so mame samohranilke krive, da zafurajo sinove, ker
jih napačno vzgajajo pa blablabla…
Ja kje hudiča so pa očetje? In zakaj jih pa oni ne vzgajajo, jim dajejo vzor, jih opremijo z “moškostjo”,
jih naučijo vsega, kar je treba? Ne mi zdej o posesivnih mamah….ki kao očetov ne pustijo blizu…jaz
poznam na kupe ločenk, pa nobene take, ki bi kakorkoli omejevala ali preprečevala stike. Raje obratno.
V večini primerov gre za to, da ima ata po ločitvi preveč dela sam s sabo in z ganjajnjem novih bejb,
nekateri imajo novo žensko in nove otroke….in nimajo časa za “stare”.
Žalostno in videno stokrat.
Ženska pač vzgaja, kakor ve in zna. Moški je pa tisti, ki bi moral sinu dati vzor, saj vzori pri vzgoji naredijo
največ. Zgled, primer, kako ravnati, kako se obnašati v določenih situacijah, kaj je ok, kako reševati
konflikte, probleme…ravno tako je vzor moškega hčeri (ki potem išče podobnega partnerja)
S tem, da fenomen “odsotnega očeta” sploh ne velja samo za samohranilke….so kar lepo poročeni pari,
katerih otroci očeta vidijo sam za vikend, pa še takrat pretežno zunaj doma…
Hja, če se teb zdi super….kolkr se jest spomnim, se za volka ne konča glih ok….[/quote]
stvar percepcije … bolje mrtev po dobrem seksu kot pa plačevati alimente zaradi ene rundice[/quote]
Pa smo spet pri očetovstvu, a ne…. zate je to pač plačevanje alimentov….tko kot je tebe tvoj foter
zafural, bi ti naslednjo generacijo….boli te…
Sam ne pol spet sekat čez samohranilke, pliz…
stvar percepcije … bolje mrtev po dobrem seksu kot pa plačevati alimente zaradi ene rundice[/quote]
Pa smo spet pri očetovstvu, a ne…. zate je to pač plačevanje alimentov….tko kot je tebe tvoj foter
zafural, bi ti naslednjo generacijo….boli te…
Sam ne pol spet sekat čez samohranilke, pliz…[/quote]
kaj, če ti nebi prehitro in iz svojih predsodkov sklepala za druge 🙂
moj fotr se je smrtno ponesrečil, ko sem imel 3 leta — torej ni vplival na mene.
In ja – mama ni ostala samohranilka 🙂
Pa smo spet pri očetovstvu, a ne…. zate je to pač plačevanje alimentov….tko kot je tebe tvoj foter
zafural, bi ti naslednjo generacijo….boli te…
Sam ne pol spet sekat čez samohranilke, pliz…[/quote]
kaj, če ti nebi prehitro in iz svojih predsodkov sklepala za druge 🙂
moj fotr se je smrtno ponesrečil, ko sem imel 3 leta — torej ni vplival na mene.
In ja – mama ni ostala samohranilka :)[/quote]
Ja…nekdo je vplival, a ne? Ti vsadil prepričanje, da je plačevanje alimentov pač največ, kar oče
naredi za otroke? Če ne, odkod ti ta ideja?
kaj, če ti nebi prehitro in iz svojih predsodkov sklepala za druge 🙂
moj fotr se je smrtno ponesrečil, ko sem imel 3 leta — torej ni vplival na mene.
In ja – mama ni ostala samohranilka :)[/quote]
Ja…nekdo je vplival, a ne? Ti vsadil prepričanje, da je plačevanje alimentov pač največ, kar oče
naredi za otroke? Če ne, odkod ti ta ideja?[/quote]
ker ob ločitvi sodišče odredi plačevanje alimentov (mami / očetu) – simpl.
tako kot kazen za prometni prekršek, vzdrževalnino za nezaposlenega, … celo do socialne podpore, invalidnine, penzije smo ljudje upravičeni – in to je, da smo socialna država.
Kaj pa je več, še več, … največ kar fotr (lahko tudi očim, skrbnik, drugi moški iz življenja posameznika ) naredi za mulca – je pa širša debata … vsekakor pa je vsakdo tudi mulc – sam do sebe odgovoren kaj sprejema kot družbeno sprejeljivo obnašanje
Ja…nekdo je vplival, a ne? Ti vsadil prepričanje, da je plačevanje alimentov pač največ, kar oče
naredi za otroke? Če ne, odkod ti ta ideja?[/quote]
ker ob ločitvi sodišče odredi plačevanje alimentov (mami / očetu) – simpl.
tako kot kazen za prometni prekršek, vzdrževalnino za nezaposlenega, … celo do socialne podpore, invalidnine, penzije smo ljudje upravičeni – in to je, da smo socialna država.
Kaj pa je več, še več, … največ kar fotr (lahko tudi očim, skrbnik, drugi moški iz življenja posameznika ) naredi za mulca – je pa širša debata … vsekakor pa je vsakdo tudi mulc – sam do sebe odgovoren kaj sprejema kot družbeno sprejeljivo obnašanje[/quote]
Sej ravno ta “širša debata” se tukaj in zdaj dogaja…
Vloga očeta (ki je po mojem zelo važna) in moje vprašanje, zakaj tako pogosto do nje ne pride…
Kot da se oče lahko odloči, ali bo oče ali ne, mama pa nekako nima te izbire….
Forum je zaprt za komentiranje.