zmedena sem
Saj vem da bo izpadlo bedasto, vendar – povejte kakšno mnenje kako razčistiti zadevo.
Zaradi zdravstvenih težav sem morala k zdravniku, med nama pa se je razpredel nek čuden odnos. Vmes sem menjala zdravnika, kajti težava je bila takšna, za katero prvi ni bil usposobljen. Še vedno se občasno srečava, vzame si čas, govoriva, vmes se me dotika ali drži za roko, opazila sem, da nima poročnega prstana, hmm, jaz tudi ne. Ampak – nikoli ne prideva dlje, ja, vem, niti ne dam pobude, prej bi rekla da sem malce zadržana do njega (mlajši od mene, pa tudi ne drastično). Včasih imam občutek da bo še kaj rekel, pa ne, jaz pa tudi nimam dovolj poguma, da bi. Srečala sva se 1x privat, vendar je bil s kolegom, midva sva se nekaj časa pogovarjala (ja, o moji težavi, kot da je svetovna potreba po tem), kolega ga je čakal… Mene pa je imelo, da bi mu rekla naj greva raje na kavo in se pogovarjava o vremenu, kot o mojem zdravju. Pa ne mi reči, da je tako vesten, da ga še zanima situacija, če pa mu ni potrebno, za to so drugi sedaj. Sva oba sramežljiva, ali pa si domišljam in delam neke utvare? Pa niti eden niti drugi ni več nek najstnik, sva oba že odrasla.
Forum je zaprt za komentiranje.