Konec sveta
Zanima me, če je tu kdorkoli tako nor, da bi še vedno nadaljeval s pisanjem na forumu, če bi mediji objavili katastrofalno novico, da nas bo čez 14 dni z obličja zemlje zbrisal komet ali meteorit ogromnih dimenzij ? ( Bikini_ ima očitno neke tajne podatke in se umika dan prej … )
Bi v tem slučaju le pozaprli svoje računalnike, dvignili rit s stola in šli za zadnja dva tedna vsaj malo med ljudi ?
ah … kje pa — brez da sem tukaj tudi konca sveta ne more bit
btw: mediji vedno poročajo o tem kaj in kako se je kaj dogajalo – ne pa, kaj se bo ☺
Bikini_ je pa kot frontalna motnja — vedno mine
Človek se ob taki stvari lahko zamisli, ni tako zelo neverjetno. Ok, komet res ne bo dol padel. AMpak vseeno se lahko komu sesuje svet. Recimo, da zveste, da bo nekdo umrl v roku par mesecev, ker ima tako in tako bolezen. Verjetno bi ravnali drugače?
Ali pa, če zase zveste, da imate še par mesecev lajfa.
Ne vem, ampak jaz bi korenito spremenila življenje.
Jaz se konca ne bojim, bolj neprijetno mi je ob misli, da bi morala kakšno stvar početi še enkrat od začetka.
A to pomeni, da ne živiš tako, kot si želiš, če bi potem korenito spremenila življenje ?[/quote]
Točno tako. Žalujem ob izgubi ljube osebe in razmišljam kaj vse bi drugače naredila, če bi prej vedela, da se bo to zgodilo.
Prepričana sem, da nas je kar nekaj takih, ki bi drugače ravnali, če bi vedeli, da nam bo kdo bližnji kmalu umrl ali pa, da bomo sami umrli. Verjetno bi marsikdo 2x premislil preden bi naredil kaj slabega, verjetno bi naredili dosti več lepih del. V končni fazi verjetno ne bi časa brezplodno zapravljalai recimo za gledanje TV in kakega bednega filma, ampak bi raje čas posvetili ljudem, ki jih ljubimo.
A to pomeni, da ne živiš tako, kot si želiš, če bi potem korenito spremenila življenje ?[/quote]
Točno tako. Žalujem ob izgubi ljube osebe in razmišljam kaj vse bi drugače naredila, če bi prej vedela, da se bo to zgodilo.
Prepričana sem, da nas je kar nekaj takih, ki bi drugače ravnali, če bi vedeli, da nam bo kdo bližnji kmalu umrl ali pa, da bomo sami umrli. Verjetno bi marsikdo 2x premislil preden bi naredil kaj slabega, verjetno bi naredili dosti več lepih del. V končni fazi verjetno ne bi časa brezplodno zapravljalai recimo za gledanje TV in kakega bednega filma, ampak bi raje čas posvetili ljudem, ki jih ljubimo.[/quote]
Razmišljaš, kaj vse bi drugače naredila v času, ki ga ni in ga nikoli ne bo več? Medtem pa čas (spet) beži mimo tebe. In ko se bo spet nekaj zgodilo, se boš spet spraševala, zakaj nisi storila kaj več? Vsaj tako se te bere, saj praviš, da BI spremenila življenje, v kolikor bi se določene stvari spremenile (čeprav so se že).
Točno tako. Žalujem ob izgubi ljube osebe in razmišljam kaj vse bi drugače naredila, če bi prej vedela, da se bo to zgodilo.
Prepričana sem, da nas je kar nekaj takih, ki bi drugače ravnali, če bi vedeli, da nam bo kdo bližnji kmalu umrl ali pa, da bomo sami umrli. Verjetno bi marsikdo 2x premislil preden bi naredil kaj slabega, verjetno bi naredili dosti več lepih del. V končni fazi verjetno ne bi časa brezplodno zapravljalai recimo za gledanje TV in kakega bednega filma, ampak bi raje čas posvetili ljudem, ki jih ljubimo.[/quote]
Razmišljaš, kaj vse bi drugače naredila v času, ki ga ni in ga nikoli ne bo več? Medtem pa čas (spet) beži mimo tebe. In ko se bo spet nekaj zgodilo, se boš spet spraševala, zakaj nisi storila kaj več? Vsaj tako se te bere, saj praviš, da BI spremenila življenje, v kolikor bi se določene stvari spremenile (čeprav so se že).[/quote]
Se strinjam. Ne moreš spremeniti preteklosti, lahko pa vplivaš na sedanjost, da se ne boš čez nekaj let spet spraševala isto.
Z Robijem se strinjaš, z mano pa ne? Ampak Robi se strinja z mano.
Jaz razumem, da ko izgubiš ljubljeno osebo, lahko obžaluješ, da nisi naredil tega in onega, če je človek bil preveč sebičen. No, upam, da si se iz tega kaj naučila in se ti ne bo ponovilo, ko boš spet koga izgubila. Samo to ti želim povedat. Ker bralo se te je, kot da še vedno čakaš, da se spet kaj zgodi in boš šele potem spremenila življenje.
Verjamem. Samo ne se obtoževati zaradi nečesa, kar sedaj veš, pa prej nisi mogla vedeti. Zato je logično, da si reagirala drugače, kot bi sedaj, kot to veš.
To velja na splošno, ko se nam zgodi nekaj nepričakovanega. Če bi vedeli kaj nas čaka, bi se seveda izognili težavam. A prihodnost nam je skrita in po drugi strani je ravno to čar samega življenja. Saj življenje sploh ne bi imelo smisla, če bi nam bilo že vse znano.
Verjamem. Samo ne se obtoževati zaradi nečesa, kar sedaj veš, pa prej nisi mogla vedeti. Zato je logično, da si reagirala drugače, kot bi sedaj, kot to veš.
To velja na splošno, ko se nam zgodi nekaj nepričakovanega. Če bi vedeli kaj nas čaka, bi se seveda izognili težavam. A prihodnost nam je skrita in po drugi strani je ravno to čar samega življenja. Saj življenje sploh ne bi imelo smisla, če bi nam bilo že vse znano.[/quote]
Jaz imam takšno izkušnjo. Vedela sem, da bo, meni ena izmed najdražjih oz. najpomembnejših oseb v življenju, čisto prehitro izgubila bitko. Prvzaprav niti ni bilo priložnosti za bitko. Kaj sem lahko naredila? Nič. Nobena veza, noben zdravnik in noben denar ni mogel pomagati… Narediti življenje lepše? Ni šlo. Vse kar sem lahko naredila je bilo to, da sem bila močna… in da sem jo pustila oditi in ji zagotoviti, da bo šlo življenje naprej z najlepšo mislijo na skupne trenutke.
A to pomeni, da ne živiš tako, kot si želiš, če bi potem korenito spremenila življenje ?[/quote]
Točno tako. Žalujem ob izgubi ljube osebe in razmišljam kaj vse bi drugače naredila, če bi prej vedela, da se bo to zgodilo.
Prepričana sem, da nas je kar nekaj takih, ki bi drugače ravnali, če bi vedeli, da nam bo kdo bližnji kmalu umrl ali pa, da bomo sami umrli. Verjetno bi marsikdo 2x premislil preden bi naredil kaj slabega, verjetno bi naredili dosti več lepih del. V končni fazi verjetno ne bi časa brezplodno zapravljalai recimo za gledanje TV in kakega bednega filma, ampak bi raje čas posvetili ljudem, ki jih ljubimo.[/quote]
Ko sem pred leti izgubila najboljšega prijatelja, sem se tudi še nekaj časa ukvarjala s tem, ali sem mu dala dovolj pogosto vedeti, koliko mi pomeni, imela sem občutek, da sem mu premalokrat povedala, da ga imam rada itd., zato sem takrat sklenila, da bom odslej do vseh v svojem ožjem krogu pristopala drugače. In ja, ko se s kom, ki mi je blizu, kaj spričkam (govorim o malenkostnih prepirih), se vprašam, če je vredno, če se bom tega prepira (ali razloga zanj) spomnila čez en leto, čez pet let, čez deset… In če je odgovor ne, si vzamem nekaj časa, da se “strast” umiri, in gremo dalje.
folk tudi spi pa čas leti mimo…. pa folk tudi počiva pa čas beži mimo, pa folk tudi čaka na nekaj pa lajf spet beži mimo….
čas vedno beži… na žalost pa nobeden izmed nas ne more delat SKOZ tega kar bi hoto zaradi finančnih omejitev (predvsem)
Forum je zaprt za komentiranje.