Ali je najbolje zate tisto, kar si najbolj želiš?

Se vam je kdaj v življenju zgodilo, da vas je neka odločitev ali okoliščina razočarala in da ste se morda celo nekaj časa borili, da bi zadevo spremenili, na koncu pa ste se odločili oziroma spoznali, da je bolje, da tega nimate? Npr. pri meni je bilo tako, da sem si od malih nog želela opravljati določen poklic (saj ni potrebno navajati točno katerega), kasneje so se okoliščine v mojem življenju tako spremenile, da sem ubrala drugačno pot in sem tudi dobivala drugačne službe. Zdaj mi ni žal, da so se stvari tako obrnile.

Tudi v ljubezni se vam je verjetno zgodilo, da ste bili precej časa prepričani, da je neka oseba prava za vas, morda ste izpustili ali zapravili kakšno boljšo priložnost, ker ste “čakali” na neuresničeno ljubezen. Kasneje pa se je morda izkazalo, da je bolje, da tega moškega ali ženske niste dobili oziroma da niste ostali z njim ali njo.

“Be careful what you wish for” pravijo angleško govoreči.

No, zdaj pa vaše zgodbe na plan.

Vsaj 5 % mojih pomembnih odločitev je slabih in ta odstotek me nikoli ne razočara.
Rečem si: “Bila je slaba odločitev in njen rezultat pač požrem“.

Oooo, ja. Sploh tole s fanti, je bilo.. recimo dvakrat zelo očitno, da je bilo bolje, da se ni zgodilo. Kar se poklica tiče pa še čakam na ‘sveto resnico’ o sebi. 🙂

Ne vem, zame so vse odločitve na nek način “prave”, čeprav znajo biti tudu zelo težke (preizkušnje) – v tem, da vse ne poteka po začrtanih planih in izpolnjevanju lastnih želja, mogoče vidim celo prednost, kar se tičejo “osebne rasti” – ker vsake spremembe terjajo nek drug aganžma pri človeku, prislijo te v drugačen, nov način razmišljanja, prevrednotenje pogledov, najdeš se v povsem drugačnih situacijih, kjer te čakajo nova spoznanja, do katerih se sicer ne bi nikoli prebil, če bi bilo vse enostavno in bi potekalo v skladu s pričakovanji vse življenje. Drugače se mi zdi, da smo bolj ali manj kot polh v zimskem spanju, če ni nobenih “pretresov”.

Waw Matjazko, sedem vrstic dolg prispevek, povedal pa nisi nič. Je to mogoče zato, ker se ti nič ne dogaja v življenju in znaš samo še filozofirat ? Ja me ne čudi, da ni nobenih “pretresov”, življenje pred računalnikom je vse prej kot stres.

Matjažko, jaz sem od tebe pričakovala bolj podroben opis kakega tvojega življenjskega dogodka, ko si rekel – no dobro, da se to ni zgodilo, da nisem dobil te ženske ipd. Meni je bil nekoč všeč en moški, ki je bil zelo racionalen in pretiran diplomat. Posledično ni bil kaj dosti iskren, saj je v vsaki situaciji gledal izvleči čim večjo korist. Glede na to, da je šibek na emocionalnem področju, sem vesela, da ni moj partner.

Sadni, Matjažko si je vedno želel imeti laptop, pa ima klasični računalnik. Sedaj je srečen, ker mu laptop ni bil namenjen. :)))

Matjažko, jaz sem od tebe pričakovala bolj podroben opis kakega tvojega življenjskega dogodka, ko si rekel – no dobro, da se to ni zgodilo, da nisem dobil te ženske ipd. Meni je bil nekoč všeč en moški, ki je bil zelo racionalen in pretiran diplomat. Posledično ni bil kaj dosti iskren, saj je v vsaki situaciji gledal izvleči čim večjo korist. Glede na to, da je šibek na emocionalnem področju, sem vesela, da ni moj partner.[/quote]

Kaj ima nekdo drugi od mene za pričakovati, ki ga sploh ne poznam? :))) Nič. 😉
Kako se že glasi arabski pregovor, da karavana gre naprej, psi lajajo.
Nazaj se ozirati in premlevati, kaj bi, če bi pred 10-timi leti, če…
To potem lahko počnemo vse življenje, pa smo še vedno na istem.

Ja pri izbiri poklica sem si želela drugačnega in ta želja ni ugasnila. Ampak me zaradi previsokega povprečja niso pustili izobraziti v tej smeri. NO danes imam službo in visoko izobrazbo, ampak želja je pa ostala. In vedno bolj razmišljam, da bi šla delat skrajšano poklicno izobrazbo in delat v tej smeri.
Ostala pa je še ena veliikkaa želja 🙂 IN še ni izpolnjena. Upam pa da bo možno v roku 5ih let kaj narest v tej smeri..

Vsaka napačna odločitev je bila tudi prava, saj v določenem momentu izbereš najbolje, kar misliš, da je prav. Vsaka napačna odločitev je učenje, rast, da lahko potem izbereš bolje. Če bi že naprej vedel, da je napačno, se za to sploh ne bi odločil. Če ne bi spoznal, da je bila odločitev napačna, bi pomenilo, da je bila prava. 🙂 Če pa spoznaš, da je bila napačna, je tudi to dobro, saj potem lahko izbereš novo, bolj pravo. Torej, ne vem, kaj “kompliciraš” Antilopa, to se vsem dogaja.
Kaj vse sem izpustil s svojimi odločitvami pa res ne morem vedet, zato me to nikoli ne obremenjuje. Enako sem s svojimi odločitvami verjetno tudi marsikaj hudega preprečil, tako da o tem, kar bi bilo, če bi bilo, nima smisla. Lahko samo o tem, kar sem in kaj imam sedaj. Glede na to, kar imam, lahko rečem, da sem s svojimi odločitvami zelo zadovoljen.
Zato niti ne morem rečt, da sem kdaj izbral napačno partnerko, saj lahko isto reče ona zame. Kdo je potem v resnici narobe izbral? :)) Verjetno oba oziroma nihče, saj je vsaka odločitev pravilna, četudi je slaba.

Premlevanje za nazaj in tuhtanje, “če sem prav naredila”, je značilno za “pedantne ženske”, nekoliko zasanjane skozi idealistične predstave, ki so neodločne in težko sprejmejo kakršno koli odločitev, zato obtičijo na neki zgodnji točki (emocionalno-seksualnega) razvoja v življenju, zavite v varen kokon izolacije (pred moškimi), da se zavarujejo pred “napačnimi odločitvami”, življenje pa gre mimo njih. Posledica “kronične samsksoti” je potem pogosto zagrenjenost v zrelejšu letih, ko nimajo ne družine ne partnerja…

Pa kaj si ti nor malo, kakšno teoretiziranje glede osnovih stvari. Idite na luft raje malo.

Odločitve med 20 – 30 leti krojijo življenski (ne)uspeh.

Smo glih prišli od tam se malo odpočit na forum. :))

nikoli si nisem (tudi na netu) želel “srečati” zatežencev tipa Anti_Lopa, Zmedena_samica, Katenjka. DoSadni, matjazko, On_, missonka (da ne bo spet ogenj v strehi), … sčasoma sem pa prilagodil svoj smisel za cinični humor in se jim že 25% prebranega režim ☺
In napredujem vsak dan bolj v vsakem pogledu ☺

Ah, vsak je zatežen tolk, kolk smo sami. V ljudeh je veliko dobrega, problem je v tem, ker se sami tega na zavedajo in to skrivajo za svojim slabim vedenjem, ki druge odganja.
Ne morem rečt, da je človek zatežen, lahko je kvečjemu izgubljen, negotov, zateženo je lahko kvečjemu njegovo vedenje, če ga ne razumemo.

Premlevanje za nazaj in tuhtanje, “če sem prav naredila”, je značilno za “pedantne ženske”, nekoliko zasanjane skozi idealistične predstave, ki so neodločne in težko sprejmejo kakršno koli odločitev, zato obtičijo na neki zgodnji točki (emocionalno-seksualnega) razvoja v življenju, zavite v varen kokon izolacije (pred moškimi), da se zavarujejo pred “napačnimi odločitvami”, življenje pa gre mimo njih. Posledica “kronične samsksoti” je potem pogosto zagrenjenost v zrelejšu letih, ko nimajo ne družine ne partnerja…[/quote]

Ja, ravno ti boš vedel, katera ženska je zagrenjena, ko še v življenju nisi videl ženske od blizu. Ponavljaš se kot stara, pokvarjena plošča. Še sreča, da Spider in Barnabas Collins rešujeta čast Štajercev. :))

Hehe… :))) Ojoj, smo se razkurili. Zdaj bi te samo moški lahko pomiril ali pa ena velika čokolada! 😀
Ni jih, ko jih najbolj rabiš, magari kak nečasten Štajer’c bi prav prišel. :))) Kako Antilopa zgleda od blizu? 😀

to so vse štajerci???
ne samo, da jim je šla industrija, županstvo, … v 3PM … še Bog jih je kaznoval ☺

to so vse štajerci???
ne samo, da jim je šla industrija, županstvo, … v 3PM … še Bog jih je kaznoval ☺[/quote]

Ja, pri Štajercih je tako, da na prvo žogo izgledajo zelo zabavni, ko pa jih bolje spoznaš….no, pa saj vedo, kakšni so. :)) Edino svojega kolega Barnabasa Collinsa tu izpustim in Spiderja, ker je brez dlake na jeziku. 🙂

to so vse štajerci???
ne samo, da jim je šla industrija, županstvo, … v 3PM … še Bog jih je kaznoval ☺[/quote]

Ja, pri Štajercih je tako, da na prvo žogo izgledajo zelo zabavni, ko pa jih bolje spoznaš….no, pa saj vedo, kakšni so. :)) Edino svojega kolega Barnabasa Collinsa tu izpustim in Spiderja, ker je brez dlake na jeziku. :)[/quote]

moje izkušnje s štajerci so … milo rečeno katastrofalne
se še ni zgodilo, da bi po koncu žura kdo pustil denarnica na mizi … spizdili so pa vse predno je prišel račun od blagajne do mize
podobno je s štajerkami … le, da te spizdijo iz “neznaih” vrokov

To se ti je zgodilo zato,ker si se v družbo sam prislinil..zdej pa plačaj:))

Da ti pa iz neznanega vzroka spizdijo,je pa vzrok tvoja mentalna (ne)sposobnost

kaj, če bi se ti držala svojih moralnih načel … pa mene niti brala nebi, kaj šele komentirala???
mlajšim mulčkom mahaj z joški pred nosom … to menda obvladaš

Ne poznam primera, da bi Štajerka ušla, ponavadi se prej štulijo zraven. 🙂

Sicer me pa pri njih moti predvsem to, da so v vsaki družbi preglasne, od decibelov lahko oglušiš, ustavit pri govorjenju jih pa itak ne moreš. Če pa spije kak kozarec alkoholne pijače, no potem zna šele biti “veselo”. 🙂

hahaha danes mi je pa res vse smešno:) Antilopa,pa saj to ne gre samo za Štajerke..Po kozarčku so mične tudi Emonke:)