Analitiki
Analitiki, ki analizirate. Se sploh kdaj ustavite v svojih analizaš, zaživite? Grete kdaj na sveži luft? Primete kdaj mlado kelnarco za rit? Parkirate kdaj , kjer se ne sme? Pofukate kdaj administratorko stoje na hitro? Grete kdaj neobriti v službo? Berete Paasilinno? Se derete kdaj skozi odprto okno”Slovenec sem!”? Naredite kdaj kaj takega, česar še sami ne razumete in se niti ne trudite razumeti? Si kdaj kupite srajco za ful preveč eurov in se režite pogledom drugih tipov škrtuhov v grdih cunjah? Grete kdaj na rafting in se zraven derete ko živali? Gledate kdaj 3 špaget vesterne v seriji? Začnete kdaj govorit bedarije mladi bjondinki in se šarmantno smejite zraven?
Se kdaj v lajfu sploh zabavate? Ali vedno nekaj glumite, hočete ugajati, vse razumeti, vse analizirati, analizirati svoje občutke, analizirati svoje sranje, analizirati barvo, obliko, količino? A vedno vsakomur vse suhoparno razlagate, zraven razumevajoče kimate, nikogar nič ne zafrkavate?
A vedno, ko ste nekam vabljeni, povsod greste, nikoli si nič ne izmislite in pač ne greste, ker se vam pač ne da? Če nekdo kliče, ali lahko pride na obisk, vedno uslužno pritrdite?
A vedno iščete racionalno razlago, zakaj vam je nekaj všeč? Zakaj so meni všeč joški, zakaj so mi všeč Fellinijevi filmi, zakaj so mi všeč novele Gogolja in Čehova, zakaj mi je všeč brazilski fuzbal, zakaj mi je všeč…ne vem, pa me sploh ne zanima. Pač mi je všeč.
A ni življenje analizatorjev, ki hočejo vse fakin razumeti in v vsem iščejo fakin smisel in so vedno fakin urejeni in po jusu…fakin dolgočasno?
Kaj si mislil spider z analitiki? Vse je prav in vse je smiselno. Verjamem da tebe ne zanima naš smisel, ker ga ne razumeš. In še negotov si, ko otipavaš natakarice, ker te so zato tam, da jim naročimo pijačo in plačamo zapitek.
Anthony Hopkins igra Marka:
[youtube]o1_5yToFwxY[/youtube]
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Najbolj ironično je to, da se mi ravno TI zdiš po jusu:). Analitik od nog do glave. Tebi je smisel lajfa v prepovedanih stvareh in sicer v takšnih, kjer se kultivirana družba zgraža. Zakaj že? Najbrž, ker nakazujejo na deviantno vedenje. Pa dej si že enkrat duška. Lahko greš tudi v gozd in tuliš. Upaj le, da te ne najde kak lovec in ubije kot ubogo žival:).
Deluješ mi kot ujetnik. Nekaj bi, pa spet ne bi….pa bi….ampak raje projeciraš, kar bi…pa spet ne bi, ker ni etično…al pa bi, da bi imel pravi lajf…odloči se že:). Ne prelagaj na nas svojega bremena:).
Seveda ima prav v svojem analitičnem razmišljanju, ocenjevanju drugih nad katerim se sam zgraža. In poosebil je kup družbenih norm, katerim se vsake toliko upre in se mu zdi , da je zaradi tega (še) živ in svoboden. Ne moreš se upirat stvarem, ki jih nisi ponotranjil, ki ti jih niso privzgojili kot “pravilne”.
In smisel življenja ujetnika je da bi pobegnil izza rešetk…… 😉
Če sem se že kaj naučil pri osvajanju žensk je definitivno to, da se ponavadi ne konča dobro, če jih že po prvem stavku primeš za rit. Tu te še videz ne pomaga, klofuta zagarantirana. Pa točno to kar je napisala “malinovica”, spet moraš met neko spoštovanje do ljudi. Tudi tista zadeva, naj se posmehujem nekomu, ki je slabo oblečen se ne bo nikoli zgodilo, ker se znam postavit v kožo drugega, nekoga, ki še za jest nima dovolj, kaj šele za srajca za ful preveč eurov. Tega definitivno ne bom nikoli počel.
Spider, najverjetneje sprašuješ, če se kdaj v kakšni situaciji ljudje sprostimo in reagiramo po občutku in ne po družbenih normah, ki so nekako splošno sprejete?
Iz osebnega ženskega stališča ti lahko odgovorim, da sama se npr. nasmehnem natakarju in ga pohvalim, če ima novo frizuro, v raznih športnih dejavnostih se prepustim kot otrok in uživam, ko vidim, da sva s sinom na isti valovni dolžini,itd.
Je pa res, da je včasih težko samo prepustiti se in uživati, medtem ko te sodelavci ali pa skupina drugih ljudi opazuje in imaš tisti beden občutek, da samo čakajo, da boš naredil kaj narobe.
Tisto notranjo sproščenost prinesejo šele leta in izkušnje, ki ti pokažejo, da je življenje kratko in zato neprecenljivo. Dokler pa enkrat ne padeš na trda tla, ponavadi gradiš zunanjost – npr. da imaš lepo stanovanje, delaš za nov avto, počitnice o katerih lahko pripoveduješ prijateljem, ki to v resnici niso, kajti ko jih zares potrebuješ jih ni nikjer…… In šele potem, ko nas življenje fino prizemlji, na plano pridejo potlačeni notranji vzgibi, ki kar kričijo od radosti in takrat začnemo uživati v vseh teh stvareh, ki jih ti opisuješ.
Jaz mislim, da vsak živi tako, da mu je v življenju najleše, najbolj zanimivo; nekdo pač to, da mu ni dolgčas najde v tem, da “vse razume” (bere, se izobražuje), da je lepo urejen (hodi v šoping), nekdo drug pa v drugih stvareh npr. eni v tem, da hodijo v hribe, drugi kolesarijo, berejo, žurajo itd. itd. …. 🙂
Ne moremo pa od nekoga zahtevati ali pričakovati, da bo živel po naših merilih, ker naj bi bila samo ta edina in prava.:) Ljudje smo si različni in zato tudi različno živimo in svoj smisel najdemo v različnih stvareh.:)
p.s.
Kar se pa natakarice in administratorke tiče…. pa danes in že dolgo nazaj ni več “in” :))))
Všeč mi je ta misel.[/quote]Ker si se zamislil nad njo?
Jaz sem to kričavost razumel bolj kot ihto s katero mali izkazuje svoj odpor do sprememb, ko ga mamica odstavi od prsi, ker mora podojiti mlajšega otroka in mu je starejši fovš, se počuti ubogi, ker so mu zrasli zobje s katerimi lahko grize hrano in mu ni več potrebno pit mleka… 😉
Forum je zaprt za komentiranje.