za vse sama…

Pozdravljeni vsi skupaj!

Imam par težav, kar prepletenih med sabo… S partnerjem že pet let živima v skupnem gospodinjstvu, par sva že dlje. Prva tri leta sva bila zaposlena oba, mesečne obveznosti sva si pošteno razdelila. Oziroma nekje 3 mesece sem vmes prejemala manj dohodka kot on in takrat je on prispeval malo več.
Sedaj pa je on že kakšni 2 leti brez zaposlitve, res je, da je ne dobi, ne da ne bi hotel delati… V tem času so vse obveznosti na meni, čeprav tudi sama ne prejemam visokih dohodkov. Poskrbeti moram za plačilo stanovanjskih stroškov, hrano, pa še kakšen strošek pade na mene… Zaradi tega se mi zdi, da tonem vedno globlje, saj moram usklajevati vse obveznosti. To se pozna že tudi na mojem zdravju, zaradi stresa, ne zdi pa se mi pošteno da bi fanta zaradi trenutnega finančnega stanja po tolikem času kar “odjebala”, saj nisem neka “keš” pička… Ljubim ga in vse ampak sem enostavno pod takim pritiskom, da več ne vem kaj naj… Ne zdi se mi pošteno, da moram sama za vse skrbeti, kaj šele bi bilo, da bi imela otroka?!
Zaradi takega stanja prihaja tudi do vedno večjih konfliktov med nama, oziroma včasih pravih vojn in včasih se mi zdi samo vprašanje časa, kdaj se bova razšla… Ampak ni tako enostavno, zaradi dolge zgodovine med nama…

Mogoče vama bo lažje (saj ne, da bo več denarja v hiši), če se ti postaviš v njegovo kožo in on v tvojo?

Ja potem ga pa pust ane, če se ti ne zdi to fer. Kaj si prišla iskat sem tolažbo ? Ko bi pa ti bila brez službe, pa bi on delal za vaju, bi bilo pa fer ane. Enakopravnost pa taka 🙂

Ne vem točno, kaj misliš s tem, da si sama za VSE. Okej, za finančno plat si sama, kaj pa vse ostalo? Kaj pa čustva, prijateljstvo, tovarištvo med vama?

poročita se.
Po zakonu je vsak zakonec dolžan!! vzdrževati drugega, če eden ostane brez dohodkov / sredstev.
stvar rešena

Nikjer nisem rekla, da bi v obratnem primeru bilo fer…Jaz ga poskušam razumeti, ampak enostavno včasih ne zmorem več… Vse pade na mene, vsi pritiski, skrbi, zadolžujem se, da preživima, delam, potem pa včasih na koncu nisem nič vredna… Ne rabim tolažbe Sadni, brez skrbi… Edino mučno je tako življenje… Kot, da imam otroka čeprav ga nimam… In potem se vprašam, če si sedaj ne bom nič ustvarla, kdaj si bom? Ni lahko živeti iz dneva v dan, pa se trudiš in ne gre pa ne gre….
Potem pa se iz njegove strani še včasih pojavijo pritiski zakaj tega in tega ni doma…?! Ker enostavno ne gre!
In če slučajno grema s partnerjem narazen, bom še lahko nekaj let plačevala za to, da sva v tem trenutku kaj imela..Kot pravim pustiti, ga pa tudi kar ne morem kot nekega psa, ljubim ga vseeno kot že napisano, ampak je vseeno težko…
Zdaj pa me obtožujte koliko hočete…

In si mu kdaj rekla to?

Pa še nekaj; ko pa partner slučajno dobi kaki dohodek, ga v večini porabi zase, ne zdi se mu vredno, da bi mi rekel, ti si poskrbela za to in ono, bom pa jaz to porihtal… Ali pa, tukaj imaš nekaj zraven, da bova lažje rešila neko stvar… Klepetulja, ja čustva med nama so, rada se imava, ampak je zadnje čase več kregarije in obtoževanja drug drugega, ker včasih enostavno ne zdržim več…

Tudi jaz ne razumem…

Ti se zadolžuješ in skrbiš za vse. Ali to, da partner nima službe pomeni tudi, da si kako drugače ne more/zna pomagati, da bi prišel vsaj do kakšnega ficka (npr. košenje trave bo zdaj aktualno…) in kaj prispeval?

Ne vem, morda poglej, ali poskuša kako drugače kompenzirati to, da zdaj ne more finančno prispevati. Ti je morda v gospodinjstvu kaj več v pomoč. ali ti morda pomaga pri kakšni stvari, ki bi jo sicer sama ponavadi naredila. Gre vsaj na pošto in v trgovino namesto tebe?

Lahko bi te razbremenil kako drugače, morda. Ali pa bi se ti razbremenila, če bi svoje skrbi iskreno delila z njim…

Mene pa nekaj zanima…

kaj se bo spremenilo, če boš sama. Finančno. Boš imela manj stroškov (razen tistih povezanih s hrano, mogoče še njegov avto), kaj še? Koliko boš lahko privarčevala, če ne boš več z njim v partnerstvu?

Kaj, ko bi se vidva odkrito pogovorila o tem? Da mu poveš vse dvome, strahove, občutke, ki jih doživljaš ob vsem tem? Ti zna prisluhniti, čutiš, da te “sliši”? Imam občutek, da vama komunikacija zelo šepa.

objavi svoj TRR … pa da vidimo, kako “meseni” so nasveti tukaj 😛

Ja, to priznam, pomaga mi doma, skuha, pospravi kakšne stvari ko me ni itd… Iz tega vidika se ne morem pritoževati. Ni, da bi ležal doma pred tv z vsemi štirimi v zrak…
Občasno si priskrbi oz. prisluži kak denar, ampak ga porabi nespametno, če pa mu hočem kaj oporekat glede tega, pa pravi, da je denar njegov in bo z njim razpolagal kakor mu bo želja..,
It, ja verjetno bi privarčevala na hrani, cigaretih (on kadi, jaz ne), plačevala bi stroške za eno osebo.. Nekaj bi se definitivno poznalo…
Drugače ni toliko to, da on nima financ ampak me bolj boli to, da ne ceni, da se trudim in da jemlje vse to kot samoumevno…

Poskusita živeti v okviru finančnih sposobnosti, pa čeprav to pomeni ob kruhu in vodi in dajta svojo ljubezen na test. Če preživita, je to TO, če ne, je bolje da takoj rečeta en drugemu ZBOGOM!

Marsikatera ljubezen uspeva ob idealnih pogojih. Vprašanje pa je, koliko bi jih zdržalo stresni test.

lonec hodi po vodo dokler se ne razbije.

in ni tako velike sklede, da se medu iz nje nebi dalo polizati.

najboljše “vezivo” para so pufi … vsaj 10+ let.

Vse ostalo je kot sladka voda … pofl

Dej nwm3, bedne komentarje imaš!

Se nekako strinjam z Margot. Kolikšni so ti njegovi dohodki, ki jih porabi zase? Je to 100, 200 evrov?

Verjetno je prrblem v tem, da se ne čutiš opuštevano. Nekaj rečeš (pojamraš?), on se obrambno odzove (verjetno čist podzavestno, saj gotovo tudi on ne uživa v brezposelnosti in mu je to gotovo načelo samozavest) in crah je tu 🙁

2 leti brez dohodkov ni malo. Kaka služba se moooooooora najt. Kaj če bi odprl sp? Nekaj s emora spremenit, ker tako ne gre v nedogled. Deluje mi kot da se je tvoj fant vdal v “usodo” in zdaj svojo pasivnost ujčka kot največji zaklad. Deluje mi tud kot da vajin finančni problem skuša čimbolj minimalizirat, zato se tudi izogiba pogovorom o tem. Zato ne igraj njegove “igre” in ne bodi tiho o tem, odpiraj te teme, skušaj bit nežna in prizanesljiva, a odločna.

Upam da vama rata.

a dej no
a od tega bosta pa zvozila
nakaži jima vsak mesec vsaj 300€ pa jima boš dobro “svetoval”

krivokljun, okoli 200 € ima mesečno… Pa še tega nekako ne prispeva… Saj službo išče on, mu jo iščem jaz pa nič… Občasno opravlja kaka sezonska dela, pa še ta denar porabi za “luksuz”. Ko ma, mu je fajn, ko pa ni bom pa že jaz porihtala, da bo… In potem ti enkrat poči, pa ne gre več… O tem niti približno nisem tiho, ampak kot pravite, takoj vklopi obrambni mehanizem, da zdaj sem pa z njim zaradi denarja al kaj… Potem pa enostavno ostanem brez besed. Zdi se mi pošteno, da bi tudi jaz lahko imela kaj od mladosti, ne pa da stalno skrbim za to pa ono. Če pa se ne obnese, bom pa se tudi sama mogla izkopati iz dreka…
Zdaj pa ne vem ali je moje razmišljanje res tako slabo, da ste me že v štartu napadli?

vsaj jaz te ne napadam. “Pametnega” se pa tudi ne delam.
Razum tekot, da se pač nekje moraš potožiti, spucati, stisniti boleč mozolj …

upam le, da bodo tvoje odločitve TVOJE … ne pa na nekem forumu pridobljene “najboljše” rešitve.
zavidam ti ne, pomagal z € ti ne bom …

Ne pričakujem nobene pomoči, sploh pa ne finančne od popolnih tujcev. Želim samo še kakšno mnenje, pogled na situacijo, mogoče kakšno lastno izkušnjo….Ter kako se je tam na koncu vse izteklo…
Ker nočem še kot rečeno, če zveza propade, deset let čistit posledic, on bo pa kot ptiček na veji…
Konec koncev se bom odločila sama, kakšna vzpodbudna beseda oziroma drugačen pogled na stvar pa vseeno prija…

Težko je sodit na osnovi teh skopih podatkov, ampak meni se zdi, da na sploh v tem odnosu nekaj ne štima. Kdo zasluži kaj in kdo plačuje kaj. Ima okoli 200 Eur mesečno in to porabi za luksuz? Kakšen luksuz? Pa cigarete mu ti plačuješ, al kako?

Ne vem, no. Malo čudno mi je vse skupaj…. Ti skrbiš za vse, on svoj denar porabi zase in potem on tebi očita, da si z njim zaradi denarja…. ali ne bi bilo bolj logično. da bi ti to njemu očitala?

Verjetno mu to poveš na neprimeren način? In ko ti že dvigne dekn. Drugič mu na to njegovo čustveno manipulacijo odvrni z: Že 2 leti nisem s tabo zaradi denarja. Mogoče mu boš s tem zaprla usta, dokler se sama ne zbereš in poveš, kar ti leži na duši.

Kot že rečeno, pogovorom o tem se izogiba, kar nekako se je navadil na to situacijo in nič ne kaže, da bi se to v bližnji prihodnosti spremenilo, saj te “zatuška” s cenenim izgovorom, tebe pa slaba vest zatrokira, ker seveda te moti da je brezposeln in v podzavesti si misliš, da bi lahko dobil službo, če bi si tega res želel in pdoobne “črne” misli, ki mu jih seveda ne poveš, tebe pa glodajo, ker misliš da bi s emorala sprijaznit z vsem dre.kom samo zato ker si nekoč prispevala manj v skupni proračun.

Je razlika ali prispevaš manj zaradi manjših dohodkov, ali ne prispevaš NIČ. In imaš pri tem še jajca jezikat. Bolj odločno pri vztrajanju pogovora. Ne odnehat tudi če ti bo začel s temi,. Povej mu ali pa mu napiši v mejl, da tako ne moreš več. Pač, vse kar ti leži na duši.

Problem je, ker ti sama od sebe preveč pričakuješ in meniš, da moraš vse sama. In posledično se tudi tvoj fant tako obnaša, da je na tebi vso breme on pa uživa.
On je neodgovoren, ti pa si prepričana, da si za vse sama odgovorna in zaradi tega pritiska se boš res sesula.
Če on zapravlja denar za čike in brezvezne stvari, ti pa se zadolžuješ, potem nista enoakovredna in takšen odnos ne more dolgo funkcionirati.
Morala boš pri sebi razčistiti in se zavedati, da ni tvoja dolžnost, da skrbiš za vse kot neka mama.

Problem je tudi v tem, da on ne zapravlja za brezvezne stvari, ampak za stvari, ki so njemu pomembne.

čizs … na katero posebno šolosi pa ti hodila??
beri Voranca.. naglas – Ljubezen na odoru