Nekdaj najboljši prijatelji
Živjo!
Naj vam najprej opišem mojo situacijo.
S partnerjem imava prijatelja (par), s katerima smo bili res nerazdružljivi. Od izletov, pijač, žurk, itd. ni da ni. Situacija se je pa spremenila, ko sva kupila stanovanje in šla na svoje…od pomanjkanja časa za obisk do raznoraznih izgovorov itd. Še hujše je pa bilo, ko sva pred štirimi meseci dobila prekrasno punčko – do sedaj niti sms-a “kako si”, da za povabilo na kavo sploh ne govorim.
Zanima me kako vi gledate na samo situacijo, namreč ni mi oziroma nama ni jasno zakaj se nekdo tako spremeni, pa čeprav nismo imeli niti najmanjšega konflikta?
Problem je v tem da vedno midva vabiva in nikoli ne zmoreta zaradi nevem česa vse. Pa sva že 100x rekla, da ne bova več klicala in počakala na njun klic, ampak spet popustiva.[/quote]
torej se vam je pač izvodenelo … čisto normalno in bolje kot, da bi se spičili
Slednje pa lahko izvira tudi iz zavidanja. “Ker imaš sedaj to in to (kar jaz nimam), mi nisi več všeč, torej si zame neprimeren”.
Slednje pa lahko izvira tudi iz zavidanja. “Ker imaš sedaj to in to (kar jaz nimam), mi nisi več všeč, torej si zame neprimeren”.[/quote]
Ne bi rekel, da je to problem. Verjetno je bližje temu, kar pravi uporabnik pepe007. Focus se spremeni, želje in cilji postanejo drugačni, niti ni več skupne teme pogovora.
Banalen primer: ljudje, ki dobijo otroke, govorijo samo še o “sončkih” in kako je “sonček” naredil to in kako najboljši med vrstniki in kako je največji in… (marsikomu ni do tega, da bi to poslušal neprestano).
Čas je, da si oboji poiščejo nove prijatelje, s katerimi bodo imeli več skupnega.
Nekaj podobnega sva tudi midva doživela. V bistvu gre za neko kombinacijo več faktorjev, Takrat, ko sta kupila stanovanje, sta šla po svoji poti, otrok je to pot dokončno” zaznamoval. V vajini družbi se ne počutita več prijetno in zato za vaju nimata časa. Kot so rekli predhodniki: najdita si druge prijatelje in jih pustita “pri miru”.
Pandora1 je pametna in izkušena ženska, tudi sam bi svetoval tako, najdita novo družbo, svoje “vzporednike”, da ne bo sčasoma nekih nepotrebnih zamer, sumničenj, zavisti….vsega čustveno negativnega kar premoremo in po sili razmer vztrajno zanikamo.
Najpogosteje, da se kdo izogiba je zato, ker želi tako posredno dati do znanja, da ne pariraš, da si izven njene/njegove/njune lige….jih je potrebno pustiti popolnoma pri miru, s takšnim vedenjem se sami izločijo (nismo jih mi) in to dejstvo je potrebno sprejeti, se prilagoditi.
Hvala za vaše odgovore in mnenja. Danes naj bi se dobili (sva jih midva povabila) vendar sta zopet našla izgovore, zato sva se DOKONČNO odločila, da ju bova pustila pri miru. Saj imava tudi druge prijatelje, vendar se mi zdi, da pet let prijateljstva in ogromno skupnih in lepih trenutkov ter norih doživetij ne pozabiš kar tako, ko nekdo dobi otroka. Je pa tudi to, da ko sva kupila stanovanje, nisem bila še noseča in sta se že takrat začela čudno obnašati in sta bila pri nama vsega skupaj enkrat, ter potem še ko sta prišla malo pogledat. Pa sta bila velikokrat povabljena. To pa je tudi vse. Ampak vsakemu svoje, konec koncev bosta tudi onadva verjetno kdaj imela družino, pa me zanima, kako bo takrat.
Veš kako je s tem “sta se začela čudno obnašati”? Prav možno je, da sta se tudi vidva začela drugače, iz njunega vidika, čudno obnašati. Naredila sta neke spremembe v življenju in spremembe so vaju morda neopazno naredile drugačne, kot sta bila prej. Če bi se med sabo iskreno pogovarjali, pogovorili o tem, bi lahko zvedeli resnico, do takrat pa lahko samo ugibate, kdo od vas se je začel čudno obnašat.
Kot razvajen otrok, ki ni dobil igrače in hoče priti do nje na vsak način. Pusti jih na miru že enkrat.[/quote]
Tukaj ne gre za razvajenost, ampak za trud, da nebi izgubili stikov. Čeprav se bova nehala truditi, ni nama pa vseeno. Imava tudi druge prijatelje, ki nimajo otrok, pa je zgodba popolnoma drugačna. Sem pač taka, da mi ni vseeno, ko se nekaj lepega konča, tako, da ne vem zakaj bi bila zato razvajena??
Kot razvajen otrok, ki ni dobil igrače in hoče priti do nje na vsak način. Pusti jih na miru že enkrat.[/quote]
Tukaj ne gre za razvajenost, ampak za trud, da nebi izgubili stikov. Čeprav se bova nehala truditi, ni nama pa vseeno. Imava tudi druge prijatelje, ki nimajo otrok, pa je zgodba popolnoma drugačna. Sem pač taka, da mi ni vseeno, ko se nekaj lepega konča, tako, da ne vem zakaj bi bila zato razvajena??[/quote]
Po napisanem sodeč že prav nesramno silita vanju. Že ničkolikorat sta vama dela vedeti, da se ne želita več družiti z vama, ker…
preberi prispevek uporabnika Mitko. Zelo lepo na kratko opisano stanje.
Kot razvajen otrok, ki ni dobil igrače in hoče priti do nje na vsak način. Pusti jih na miru že enkrat.[/quote]Tukaj ne gre za razvajenost, ampak za trud, da nebi izgubili stikov. Čeprav se bova nehala truditi, ni nama pa vseeno. Imava tudi druge prijatelje, ki nimajo otrok, pa je zgodba popolnoma drugačna. Sem pač taka, da mi ni vseeno, ko se nekaj lepega konča, tako, da ne vem zakaj bi bila zato razvajena??[/quote]Razvajena v smislu, da si želita njunega prijateljstva, ki se ga ona ogibata.
Očitno sta vidva nekaj spregledala s čim sta ju nehote “prizadela”. Žal nista bila toliko prijatelja, da bi vama to iskreno povedala in sta se raje umaknila. Sploh pa, kaj vama bodo taki prijatelji, ki vama ne upajo povedat kaj ju moti? 😉
Tukaj ne gre za razvajenost, ampak za trud, da nebi izgubili stikov. Čeprav se bova nehala truditi, ni nama pa vseeno. Imava tudi druge prijatelje, ki nimajo otrok, pa je zgodba popolnoma drugačna. Sem pač taka, da mi ni vseeno, ko se nekaj lepega konča, tako, da ne vem zakaj bi bila zato razvajena??[/quote]Razvajena v smislu, da si želita njunega prijateljstva, ki se ga ona ogibata.
Očitno sta vidva nekaj spregledala s čim sta ju nehote “prizadela”. Žal nista bila toliko prijatelja, da bi vama to iskreno povedala in sta se raje umaknila. Sploh pa, kaj vama bodo taki prijatelji, ki vama ne upajo povedat kaj ju moti? ;)[/quote]
Se popolnoma strinjam s tabo:)
@Keisha, On_: seveda, vse sta kriva onadva, kajne? Kaj ti bodo taki prijatelji, kajne? Diši po užaljenosti.
Včasih je bolje ljudi enostavno odrezati, če vidiš, da ni to to in nikoli (več) ne bo. Nobenih debat in razčiščevanj in dolgih sej CK. Komu to koristi?
Kje sem kaj napisal o krivdi?
Če si pa že želel bi pa lahko videl, da sem jo razdelil tako da je spet 1:1….
Komu koristi?
Vsem vpletenim bi lahko koristilo, če bi vedeli zakaj se kdo tako obnaša kot se. Avtorica bi zvedela kje ga je nehote polomila, druga dva pa zakaj sta ta dva tako “vsiljiva”…..
No, če bi bili ljudje zadevi “dorasli” in ne bi bili hinavsko prijazni, v sebi pa kuhali zamero/mulo, do tega sploh ne bi prišlo tako pa je res bolje, da ne dregajo drug v drugega 🙁
Forum je zaprt za komentiranje.