ne vem več
moje vprašanje je malo drugačno od drugih, star sem 28 pri svojih letih imam 4 uspešna podjetja, hišo, nič mi ne manjka…problem je v tem, da se zelo težko navežem na punco, ker sem pač mnenja, da so vse iste in bi se rade samo okoristile z mano, do sedaj resne veze še nisem imel…in potem je prišla ona…srečala sva se čisto naključno, je natakarica v gostilni kamor hodim na malico, dolgo časa se nisva preveč obrajtala, jaz ne nje ona ne mene, potem po kakšnem letu pa dobim na fb sporočilo, da sem ji ušeč, bla bla, morem priznati, da tudi meni punca ni bila nikdar napačna, prav simpatična mi je, no potem sporočilu še sam ne vem zakaj, sem spremenil lokacijo kamor sem hodil na malico, ampak sem po približno pol leta začel spet zahajati v ta lokal, z namenom da vidim, če se je kaj spremenilo, ampak še vedno je tam, ko jo vidim mi daje občutek, da bi zame naredila vse,res ne vem kaj naj naredim, ima pa majhnega otroka, ampak to mi ni ovira ker imam rad otroke, skrbi me samo to, da je pač ena izmed tistih, ki se jim gre samo za denar, ne vem, punca mi je res ušeč, traja pa to že okrog dve leti.
Iz opisanega je težko prepoznati vzroke, kaj te drži nazaj, da ji ne daš priložnosti. Malo več bi moral povedati o svojih izkušnjah, zakaj v dojemanju in doživljanju nasprotnega spola le prepoznaš grožnjo, strah pred izkoriščanjem. Kaj te je tako ranilo oz vrglo ob tla, da že sama misel na potenciano zvezo ostane le kot ideja; nenavadno mi je, da druge stvari zmoreš speljati v življenje oz da živijo. A te je strah zavrnitve, če ti daje občutek, da jo zanimaš (to da bi vse naredila zate presoditi po tem, da ti postreže s toplo malico je kr neki) se loti posla 🙂
Če že do česa pride, izkoriščanje vedno lahko probaš regulirati, pri tvoji podjetniški žilici to ne bi smel biti problem, kajne? Ravno zato podjetnikov ne maram preveč, ker že po defultu vse izkoriščate, morda je ta natakarica podobnega mišljenja in če ne vprašaš ne boš vedel 🙂
En moj znanec je imel podobne travme. Pa ni znal odgovoriti, ko sem mu postavila vprašanje: “In kaj pol, če se ena okoristi? A si misliš nesti denar s sabo v grob??? Ali ga ne boš znal spet zaslužit, če ti ga zmanjka????
Traja dve leti …. niti na pijačo je nisi peljal, pa že vohaš, da si želi samo tvoj denar. Kakšno mizerno življenje živiš in boš živel, v nenehnem strahu, da ti bo kdo odnesel denar.
Podari nekomu tvoj denar in tvoja podjetja. Danes je veliko takih, ki bi poptrebovali kaj.
Potem boš ubog kot cerkvena miš in si takrat najdi eno, ki te bo ljubila za tisto, “kar si”. Ali ni rešitev na tvoj problem enostavna? 😛
ne vem verjetno moje izkušnje iz otroštva, oče in mama sta se razšla, ko sem bil majhen, po tem je imel oče kar nekaj partneric katere so v njemu videle samo denar, pred leti so ga umorili…skratka dolga zgodba…ne vem, mogoče zaradi tega, to, da bi po mojem mišljenju zame naredila vse, pa nisem precenil po tem, da mi postreže malico, ampak po besedah znancev in prijateljev in pa seveda po tem, da se po 2 letih še vedno ni “ohladila”
ne vem verjetno moje izkušnje iz otroštva, oče in mama sta se razšla, ko sem bil majhen, po tem je imel oče kar nekaj partneric katere so v njemu videle samo denar, pred leti so ga umorili…skratka dolga zgodba…ne vem, mogoče zaradi tega, to, da bi po mojem mišljenju zame naredila vse, pa nisem precenil po tem, da mi postreže malico, ampak po besedah znancev in prijateljev in pa seveda po tem, da se po 2 letih še vedno ni “ohladila”[/quote]
Torej si imel priliko opazovati fotra oz kako se koga ovija okorg prsta in kam to vodi. To odmisli, te spomine. Ti si ti in ni treba iti po fotrih poteh, labirintih.
Prava oseba, pravi človek se ne ohladi po več desetletjih, ne le po dveh letih 🙂
Ne se toliko zanašati na to kaj pravijo drugi, znanci prijatelji. Biti natakarica je poklic, ki zahteva, prijaznost, ustrežljivost, ponižnost, nasmejanost, dobrovoljnost itd, ne teh lastnosti razumeti, kot da ti je nekdo 100% naklonjen. Poskusi jo spoznati izven njenega primarnega delovnega okolja, to bo prava “mina” zanjo, kakšna je in kakšnega te ona morda v resnici vidi.
Jutri, ko imamo ženske svoj znameniti praznik, jo z nečim preseneti, s kakšnim cvetom ali šopkom, daj ji vedeti, da si mislil nanjo – SI UPAŠ?
ne vem verjetno moje izkušnje iz otroštva, oče in mama sta se razšla, ko sem bil majhen, po tem je imel oče kar nekaj partneric katere so v njemu videle samo denar, pred leti so ga umorili…skratka dolga zgodba…ne vem, mogoče zaradi tega, to, da bi po mojem mišljenju zame naredila vse, pa nisem precenil po tem, da mi postreže malico, ampak po besedah znancev in prijateljev in pa seveda po tem, da se po 2 letih še vedno ni “ohladila”[/quote]
Torej si imel priliko opazovati fotra oz kako se koga ovija okorg prsta in kam to vodi. To odmisli, te spomine. Ti si ti in ni treba iti po fotrih poteh, labirintih.
Prava oseba, pravi človek se ne ohladi po več desetletjih, ne le po dveh letih 🙂
Ne se toliko zanašati na to kaj pravijo drugi, znanci prijatelji. Biti natakarica je poklic, ki zahteva, prijaznost, ustrežljivost, ponižnost, nasmejanost, dobrovoljnost itd, ne teh lastnosti razumeti, kot da ti je nekdo 100% naklonjen. Poskusi jo spoznati izven njenega primarnega delovnega okolja, to bo prava “mina” zanjo, kakšna je in kakšnega te ona morda v resnici vidi.
Jutri, ko imamo ženske svoj znameniti praznik, jo z nečim preseneti, s kakšnim cvetom ali šopkom, daj ji vedeti, da si mislil nanjo – SI UPAŠ?[/quote]
ma ne vem če, že to je velik napredek da sem nekomu zaupal kaj me mori, ne vem po eni strani mi govorijo kako je ta punca zatrapana vame, pa ne samo, da govorijo to vidim tudi sam (njeno obnašanje-prav tresejo se ji roke, ko pridem, smeje se… 🙂 ), po drugi strani pa mogoče sem sam kriv, da nisem ukrepal, ko sem dobil sporočilo, sploh ne vem zakaj nisem odpisal, pred tem sva kdaj pa kdaj spregovorila kakšno besedo, sedaj pa še to več ne, vglavnem ne reče mi nič ne da mi več do znanja, da sem ji všeč čeprav dejstva in ljudje kažejo drugač
Seveda, da ni tako kakor prej, če se pa ne zganeš, pestuješ svoje razmišljanje, bi – ne bi, bi -ne bi, bi -ne bi, dobro veš, da od tega ne nastane nič, morda kakšna nepotrebna zamera do sebe. Zakaj nisi odpisal…to je zdaj težko presojati za nazaj, morda ni bil pravi moment zate, morda to niti ni pravi način zate in imaš raje stik na 4 oči, ne vem…vem pa da brez kančka tveganja ne bo nič drugače. Tisto, kar nam je najbolj težko napraviti, obvezno moramo, ni druge poti, bolj ko človek razmišlja, težje je in vedno težje postaja. Povsem simple vprašanje, zdaj ko imaš takšno okoliščino, neko nejasno priložnost – kaj ti je bolj važno, da si še dalje “kot ptiček na veji” ali čutiš, da moraš temu narediti konec?
ne vem verjetno moje izkušnje iz otroštva, oče in mama sta se razšla, ko sem bil majhen, po tem je imel oče kar nekaj partneric katere so v njemu videle samo denar, pred leti so ga umorili…skratka dolga zgodba…ne vem, mogoče zaradi tega, to, da bi po mojem mišljenju zame naredila vse, pa nisem precenil po tem, da mi postreže malico, ampak po besedah znancev in prijateljev in pa seveda po tem, da se po 2 letih še vedno ni “ohladila”[/quote]
Ti pa za njo očitno ne, saj je ključna lastnost tvoje potencialne partnerice to, da noče tvojega denarja.
ne vem verjetno moje izkušnje iz otroštva, oče in mama sta se razšla, ko sem bil majhen, po tem je imel oče kar nekaj partneric katere so v njemu videle samo denar, pred leti so ga umorili…skratka dolga zgodba…ne vem, mogoče zaradi tega, to, da bi po mojem mišljenju zame naredila vse, pa nisem precenil po tem, da mi postreže malico, ampak po besedah znancev in prijateljev in pa seveda po tem, da se po 2 letih še vedno ni “ohladila”[/quote]
Ti pa za njo očitno ne, saj je ključna lastnost tvoje potencialne partnerice to, da noče tvojega denarja.[/quote]
Nekdo, ki je v poslu tako uspešen, bi že moral obvladat to, da energija (in denar kroži. Kar daš, dobiš tudi nazaj v drugi obliki. Dokler ne boš razumel, da tudi v razmerju moraš najprej dati (zaupanje, ne denar!!!), da lahko tudi dobiš nazaj (punco, na katero se je vredno navezati), se ne boš premaknil z mrtve točke 🙂
Seveda, da ni tako kakor prej, če se pa ne zganeš, pestuješ svoje razmišljanje, bi – ne bi, bi -ne bi, bi -ne bi, dobro veš, da od tega ne nastane nič, morda kakšna nepotrebna zamera do sebe. Zakaj nisi odpisal…to je zdaj težko presojati za nazaj, morda ni bil pravi moment zate, morda to niti ni pravi način zate in imaš raje stik na 4 oči, ne vem…vem pa da brez kančka tveganja ne bo nič drugače. Tisto, kar nam je najbolj težko napraviti, obvezno moramo, ni druge poti, bolj ko človek razmišlja, težje je in vedno težje postaja. Povsem simple vprašanje, zdaj ko imaš takšno okoliščino, neko nejasno priložnost – kaj ti je bolj važno, da si še dalje “kot ptiček na veji” ali čutiš, da moraš temu narediti konec?[/quote]
kot sem rekel punca mi je res ušeč ampak imam nek odpor do veze še sam ne vem zakaj, nočem veze v kateri me punca vidi kot nekoga s katerim bo, da bo imela lagodno življenje, itak da hočem temu narediti konec ampak me je vseeno strah, ker se nočem zapletati v nekaj iz česar mogoče ne bo nič sploh zaradi tega ker je še otrok v igri, če zastopiš kaj hočem povedati….vsem ostalim komentatorjem pa sporočam da prvo ocenite sebe šele potem precenjujte druge
Seveda, da ni tako kakor prej, če se pa ne zganeš, pestuješ svoje razmišljanje, bi – ne bi, bi -ne bi, bi -ne bi, dobro veš, da od tega ne nastane nič, morda kakšna nepotrebna zamera do sebe. Zakaj nisi odpisal…to je zdaj težko presojati za nazaj, morda ni bil pravi moment zate, morda to niti ni pravi način zate in imaš raje stik na 4 oči, ne vem…vem pa da brez kančka tveganja ne bo nič drugače. Tisto, kar nam je najbolj težko napraviti, obvezno moramo, ni druge poti, bolj ko človek razmišlja, težje je in vedno težje postaja. Povsem simple vprašanje, zdaj ko imaš takšno okoliščino, neko nejasno priložnost – kaj ti je bolj važno, da si še dalje “kot ptiček na veji” ali čutiš, da moraš temu narediti konec?[/quote]
kot sem rekel punca mi je res ušeč ampak imam nek odpor do veze še sam ne vem zakaj, nočem veze v kateri me punca vidi kot nekoga s katerim bo, da bo imela lagodno življenje, itak da hočem temu narediti konec ampak me je vseeno strah, ker se nočem zapletati v nekaj iz česar mogoče ne bo nič sploh zaradi tega ker je še otrok v igri, če zastopiš kaj hočem povedati….vsem ostalim komentatorjem pa sporočam da prvo ocenite sebe šele potem precenjujte druge[/quote]
Zmedena_samica igra vlogo razumevajoče mame/prijateljice/svetovalke
Vsi drugi te želijo postaviti na realna tla, in sicer v tistem svetu, kjer imaš ti 4 podjetja. Verjamem, da je prvo prijetnejše. Vendar mogoče je tudi drugo koristno …
S tem razmišlanjem težko, da bi lahko med vama bilo kaj več, ker si preveč omejen s tem, da bi ta s katerokoli bi že bil imela zaradi tvojega (baje radodarnega??) vpliva (kaj) bolj lagodno življenje….koliko je takšno razmišljanje človeško ali ne, ne bom delala nekih sodb. No, v takem primeru imaš na tehnici dvoje: ali odmisliš vse pomisleke in se vseeno nekako zbližaž s to punco, poskušaš regulirati to domnevno izkoriščevanje in hkrati sprejmeš, da te morda njen otrok ne bo sprejel (to se ne da kar tak predvideti, niti vsiliti) ALI poiščeš žensko, ki je ful preskrbljena in je možnost, da bi te izkoriščala skorajda minimalna. Vedi pa, da ni zveze v kateri ni nekega vzajemnega vlaganja in žrtvovanja, včasih en več včasih drugi, brez tega “zakupa” nobena zveza nima prihodnosti. Če sklepam po sebi, bi se težko približala človeku, ki ima otroka, ker bi me preveč mučilo, koliko otroku sploh pomenim, ali bi morda tak otrok zasovražil svoje biološke starše, jih zanemaril zaradi mene, bi me sploh upošteval ali kaj bi bilo, bi znala z njim ravnati…..
Je pa res, da s človekom, ki ne bi dal nič od sebe in oz bi mi dal večkrat vedeti, da se ga ne izkorišča ne bi hotela nič – takšno filozofiranje razumem, kot da bom sama v odnosu ravno tako izkoriščena in popolnoma nič drugega.
Da bi mu bila mama sem premlada, prijateljica ravno take ne morem biti, ker on ni moj prijatelj, svetovalka – niti tu se ne najdem, pišem ker je jasno, da človek rabi neko smernico….ja, ja realna tla…karkoli že to je 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.