Moj šesti čut mi nekaj govori
Skupaj sva par mesecev. Občutek imam, da me on nima rad. Sicer je med nama ok, ampak občutek imam, da me ne ljubi tako kot jaz njega. Kaj naj naredim ? Pri mojih 36-ih si ne morem privoščit razočaranja v ljubezni, izgubljanja časa. Rada bi ostala z njim, a se res bojim, da me bo zapustil, nek notranji občutek mi ne da miru in dvomim . Kaj naj storim ? Je samo z mano, to vem, veliko sva skupaj. V preteklosti sem bila zelo prizadeta v razmerjih ( tudi zapuščena, ja ).
draga Karmen mogoče pa imaš take občutke zaradi prejšnjega razočaranja. Pogumno se podaj v razmerje, saj kdo ne razkira, ne profitira. Tudi jaz sem bila v življenju zelo razočarana, pa se nisem vdala, pogumno se odšla naprej in zaživela srečno, polno življenje,. Tako želim tudi tebi, pa še tudi jaz sem se od začetka bala ponovnega razočaranja, pa se to prerasla, tako boš tudi ti. Če ne bo ta pravi, pa ne ,bo pa prišel drugi, ribakov je veliko v morju, draga moja.
da nisi ti ta šesti čut zamenjala z notranjimi strahovi, ki jih imaš kot posledico preteklih negativnih izkušenj…
jaz bi tako naredila – ignoriraj občutek v toliko, da se ne bo odražal v tvojih dejanjih v zvezi, ker lahko potem res nehote povzroči razpad…
in pa realno pri sebi “preveri” ali je posledica res kakšnih realnih dejanskih dogajanj, ki so se zgodila…ki nakazujejo,da da ima ta občutek lahko tudi realno podlago…ampak pri tem resnično sama pri sebi bodi poštena in karseda objektivna, da izključiš npr. zgolj tvoja predvidevanja na podlagi preteklih slabih izkušenj…ampak res poišči realna dejanja stanja, ki so se zgodila v tej vezi in ki bi lahko opravičila ta občutek…
če jih ni se čimprej znebi občutka,d a te ne bo oviral v tvojem odnosiu in dejanjih…še predno te zapelje na stranpot
Če bi ga zgubila zato, ker bi mu zaupala svoje dvome in strahove, pol bo slej ko prej šel tud brez tega. Itak je brez veze, če med partnerjema ni zaupanja in razumevanja.
Ne vem, ampak jaz bi težko živela v večnem strahu in negotovosti, da bo kar odšel nekega dne.
In če te je strah zaradi let ostati sama – če odide čez leto ali dve, bo še slabše …
se strinjam s tisto, ki je za tvojim postom omenila, da popravi svojo samopodobo – kako bo lahko kdo imel tebe rad, če še ti sama sebe nimaš – (to ne gmislim v samovšečnem ampak normalnem smislu)…kot veje s tvojega pisanja se ne sprejemaš…in iz tega izhajajo potem tvoji strahovi, da te zapusti…si se mogoče vprašala, če si se ti pa res 100% njemu predala – mislim s tega vidika kako zo vidi on – ker se mi zdi, da bi ti tvoji strahovi lahko vplivali tudi na tvoje obnašanje v odnosu, da se ne prepustiš popolnoma, ker te pač je strah razočaranja – seveda vse to na nezavedni ravni in sama tega sploh ne opaziš…vidiš pa takrat njegovo hladnost…
ne govorim,d a je to res – ampak samo razmišljam o potencialnih možnostih…brez zamere…
jaz bi se na tvojem mestu pogovorila z njim…konec koncev kaj pa je to ljubljeni osebi zaupati svoje mišljenje – to je del zaupanja…
pa še to glede tvojega videza, ki ga izpostavljaš: če bi bil tvoj videz kot tak, ki ga izpostavljaš ti kot oviro in edino vse kar je njemu pomembno v tem odnosu – zakaj pa misliš, da je med vama do odnosa sploh prišlo – če ni videz tisti po tvoje, je moralo biti pa že kaj drugega – ni videz vse…in ohrani tisto drugo, kar te dela tebe edinstveno – ne pusti, da sedaj strahovi to potisnejo daleč nekam stran…
to je zgolj moje razmišljanje…pa vse dobro in veliko srečne ljubezni :))
Tvoj občutek te ne vara, tvojih 36 let pa, zato ga ne upaš niti vprašati kaj misli. Lahko rečem, da vse veš, a bi bila z njim, ker si se odločila, da ne boš sama in ti je ta pri roki.
Ali pomisliš kako bo izgledalo vajino skupno življenje? Če si pripravljena biti z nekom samo zato, da ne boš samo, pojdi zavestno v to, si priznaj in ničesar ne pričakuj. Morda bo le šlo.
Če pa pričakuješ nekaj več premisli ali je vredno.
STARA si za ustvarjanje družine in lahko ostaneš sama STARA z majhnimi otroci.
Oprosti mi, grobo sem se izrazila, a povedala sem le svoje mnenje.
Koga pa si vprašala? Nikjer nisem zasledila komu je namenjeno. Res je,stara sem, zato vem in gledam drugače kot ti. Pri tvojih letih sem bila tudi jaz pametna in bi lahko pamet prodajala, danes pa vem, da sem se skrivala za svojo nemočjo, priznanjem sama sebi kako stvari stojijo.
Ne bodi užaljena, danes je tak način življenja in ta način marsikoga povozi, ko začne tiktakati biološka ura.
In drugič napiši, da je tvoje vprašanje namenjeno vsem, razen eni STARI Menki. Pa se ne bom oglašala.
Karmen očitno bi rada prebrala samo tisto, kar ti paše prebrat, Menka ti je odgovorila zelo življenjsko, namesto da jo napadaš, še 20x preberi, kar je napisala.
Jaz mislim, da ena ženska dobro ve, kdaj jo partner ljubi, in tudi ti to veš, to niso le konkretne besede, ampak tista drobna dejanja……ne ignoriraj 6. čuta!
Karmen, odidi od tega moškega, intuicija je ima vedno prav. Ti iz lastnih izkušenj govorim, če mi je nekaj smrdelo in sem potem vztrajala, se je na koncu vedno izkazalo da je bil moj 6. čut pravi. Če imaš slabo samopodobo, omenila si da nisi suha, vse se da resnično. Tudi sama sem pred parimi leti shujšala za 15 kg, in imam sedaj zopet normalno težo. Pa 36 imaš TO NI NIČ, si še čisto mlada. Otroke imaš lahko tudi pri 42, 43, če je žensko telo zdravo potem ne bo problemov. Ali se pa otroka posvoji. Če ti intuicija pravi da moški ni pravi, da nekaj ni v redu, poslušaj notranji glas. Pusti tipa in si uredi samopodobo da boš najprej sama srečna s sabo.
Forum je zaprt za komentiranje.