Kako na primeren način povedat, da ljubiš oz. ne ljubiš?

Da ne bom smetila sosednje teme, kjer se že debatira malce v to smer, odpiram novo temo.
V bistvu me zanima kako na lep način povedat prijatelju, ki ti pove, da te ljubi, ti pa ga ne ljubiš in si želiš le ostati v prijateljskih odnosih?
In drug primer, če ljubiš nekoga, ki te očitno ne ljubi ali mu povedat in kako ali bolje ostati tiho?
V obeh primerih pa je cilj in želja ohraniti prijateljstvo, ker v obeh primerih ni čustev z obeh strani.
Lahko pa tudi, da gre čisto za nekega znanca, ki ti ni prijatelj pa ti pove, da je zaljubljen vate, ampak si ga prepreosto ne želiš prizadeti.
Odkrita beseda, da ga ne ljubim, da ga imam pa rada kot prijatelja, se pri meni ni obnesla. Kake so vaše dobre in slabe prakse s teh področij?

V obeh primerih iskreno. Ko pa so posredi enostranska čustva, se mi pa zdi bolje da tudi ni prijateljstva. Pomembno je le, da ni zamer ali celo sovraštva.

Najprej ti moram povedat, da imaš zelo visoka pričakovanja. Če te nekdo ljubi in ti njega ne, ne moreš realno pričakovat, da bo želel ostat s teboj prijatelj, vsaj ne še takoj, saj ima drugačne želje, kot jih imaš ti. Ko pa se bodo njegove želje spremenile in bodo podobne tvojim, torej da je lahko le prijatelj, takrat pa bo morda čas za to.
Če pa te nekdo ljubi in ti njega ne, mu pač preprosto in direktno poveš, da tvoji občutki do njega niso enaki, temveč temeljijo zgolj na prijateljski ravni in da mu v tem trenutku teh občutkov ne moreš vračat.
S tem ti njega ne prozadaneš, saj si z njim iskrena. Prizadanejo ga le njegova previsoka pričakovanja, za kar pa ti najverjetneje nisi odgovorna, razen če se mu namerno dajala napačen vtis. Če mu nisi, imaš čisto vest in torej nimaš težave. Lahko z njim sočustvuješ, ti je zanj hudo, to je pa tud vse in bo kmalu minilo.

Pepelkica

Ti tu nekaj ne razumeš, če je nekdo zaljubljen vate, da bo težko še naprej ostajal v tvoji bližini, če mu ne vračaš čustev, boleče bo. Tako da je njegov umik zgolj zaščita, da ga čustveno preveč ne “izpija”.

Ok, razumem umik. Ampak ignoranca ali pa celo razne zamere ali podtikanja in tako naprej? To pa človek ne pričakuje od domnevnega prijatelja. Razumela bi, da bi se umaknil, da me pa totalno ignorira ali pa celo širi laži o meni okrog, tega ne morem razumet.

Jaz sem imela tudi tako nezgodo, ki se ni končala lepo. Kolega, ki je bil poročen, me je osvajal, mi izpovedoval ljubezen. Jaz sem ga zavračala, nisem ga smatrala ne za prijatelja, ne za potencialnega partnerja, le kot kolega. Trudila sem se, da je čim manjkrat prišlo do tega, da sva bila sama kje, čeprav včasih zaradi narave dela ni šlo drugače. Neprijetno mi je bilo biti sama kje v njegovi bližini.
Stvar se je zasukala tako, da je njegova žena težila meni, češ, da ga zapeljujem. Govorila okrog o meni grde stvari. Znanci, njuni in tudi moji, so opravljali mene češ kaka sem, da imam razmerje s poročenim (razmerja nikoli ni bilo in ga tudi nisem želela in niti malo me ni privlačil). V glavnem kup težav, opravljanj, podtikanj. Menda naj bi ga jaz zapeljavala. Ja pa še kaj. Tip je bil jezen, ker ga nisem marala, žena njegova pa jezna in zlobno nastrojena, ker je mislila, da imam razmerje z njenim možem.
Grozno on in ona. Res, oba odvratna.

Ne, to pa je odziv zelo zagrenjenega človeka, ki se počuti zavrnjenega. Potem toliko bolje zate, da nisi v prijateljskih odnosih s takšnim človekom, če v “kriznih situacijah”, ko bi pričakoval, da bo prijatelj prva oseba, ki ti bo stal ob strani, pokaže svoj pravi obraz.

Jaz pa razumem tudi to. Najprej, kar pri tem ugotoviš je, da te ta človek sploh ni ljubil (kar te bo morda razočaralo), ampak te je želel za svojo last, želel te je le izkoristit, da zadovolji svoje potrebe. To je povsem egoitično dejanje in nima nobene zveze z ljubeznijo. Kdor resnično ljubi, druge spoštuje in jim daje svobodo, ter jim ne želi nič žalega. In, ker mu tega nisi omogočila, je zdaj samo pokazal pravi obraz, ki bi ga slej ko prej, če bi z njim vstopila v zvezo.
Edino, če je tip ljubil, naslednji dan pa že ni več ljubil, temveč sovražil. Zdaj se pa vprašaj, če je to prava ljubezen. En dan ljubiš, naslednjega pa več ne? Malo mu predstavi te pojme glede ljubezni in naj malo razmisli o tem, kaj je ljubezen.

V bistvu imaš prav. Razumsko mi je jasno, da tak človek nikoli ni bil prijatelj, je pa vseeno težko sprejet, ko vidiš, da te je nekdo tako…

Kaj pa obratna varianta? Da ste bili vi zaljubljeni v nekoga, ki pa ni bil v vas? Bolje biti tiho?

Tiho je redko dobro bit. Vedno je najbolje bit iskren. Če si v nekoga zaljubljena, mu tega ne rabiš takoj povedat, saj pa menda vidiš, kako se s teboj nekdo obnaša in koliko mu pomeniš. Ali je sploh potrebna ta oznaka v nekem odnosu? Zakaj bi sploh moral nekomu rečt, da si vanj zaljubljen? Kaj pa se sploh skriva pod tem pojmom? Če nekoga spoštuješ, ga ceniš, ga rada vidiš, sliši, se z njim družiš, mu pač vse to poveš, ko to začutiš.
Zaljubljenost tako ni nič drugega, kot zaslepljenost, ko vidimo osebo drugačno, kot je v resnici. Posebej, če se pretvarja in skriva svoje prave lastnosti, mi tega ne želimo videt, ker se raje prepuščamo omamnim občutkom.

Najprej praviš, da je redko dobro biti tiho. Potem pa, da da ne rabiš povedat, da si zaljubljen. To nekak ne gre skupaj. Jaz sem jasno napisala, da gre za primer, ko veš, da tista oseba ni zaljubljena. Torej ni mi jasno ali si hotel povedat, da biti tiho ali povedat, čeprav veš 100%, da on tega ne čuti?

Druge variante pa jaz niti ne vidim.

Tvoje pobce ni odgnala resnica, ampak neuresničena pričakovanja. Saj ne pričakuješ, da se bo nekdo družil z drugo osebo, fantaziral o njej, v vsaki njeni izrečeni besedi in pogledu zaznaval nekaj več? To je brezveze. Treba se je distancirat. Ti pač ne želiš izgubit prijatelja, mi je jasno, ampak drugače ne bo šlo. Saj, ko se bo odljubil, bo prišel nazaj, če je v tebi videl karkoli drugega kot zgolj objekt poželenja.

Ehmm, verjetno si me narobe razumela. Pravim, da jaz ne bi tega povedal tako na preprost način, kot sta ti dve besedi “zaljubljen sem”, ampak drugače, kot sem potem dalje opisal. Kako pa boš ti naredila, pa je povsem tvoja odločitev.

Marko, to sem opazila ja, da ti nič ne poveš na preprost način, da vse zaviješ v filozofijo :). Jaz sem pa bolj preprosta oseba pa ne berem neke globoke literature pa ne znam tako povedat. Jaz bolj jasno povem. Težko razumem, če kdo zafilozofira :).

No, prav. Zdaj pa če ti jaz rečem, da sem zaljubljen vate. Kaj ti to pove?

Da se greš psihologa :)?

Se pravi, če ti kdo pove, da je vate zaljubljen, misliš, da se gre psihologa? 🙂 Ne, ok, pustma to. Saj sem vse povedal, kar sem želel.

Kot sem že rekel, ne. Kaj boš od tega imela, če boš tiho? Prijateljstvo ali upanje? Verjetno eno zaradi drugega, kar pa ne pelje nikamor.

Če ti fant reče, da se ob tebi dobro počuti, da te rad posluša, da se rad druži s teboj, da se rad prebuja ob tebi, da se te rad dotika in da ti pokaže spoštovanje, zanimanje za tvoje občutke, za tvoje želje,… Ti potem tega ne razumeš, ker je zavito v filozofijo? Vidiš, pri meni je pa to povsem preprosto. 🙂

Nič kaj ne pišete svojih izkušenj, te me najbolj zanimajo. Kako ste povedali in kaka je bila reakcija? Večinoma se mi zdi, da pišete kaj bi naredili, če bi bili v taki situaciji?

Marko, da se rad prebuja ob meni, da se me rad dotika? Hm, s kolegi se nimam navade prebujat v isti postelji pa tudi nisem zagreta za njihovo dotikanje.

Torej Marko, na plan s svojimi izkušnjami. Če si povedal ženski, da se rad prebujaš pri njej in se je dotikaš, verjetno ni šlo samo za prijateljico, ki ni zaljubljena vate? Mene namreč taki primeri zanimajo :).
Praksa, izkušnje, ne teorija kako bi, če bi :).

Jaz sem ti povedal iz svojih izkušenj, kar se pa tebi zdi, je pa tvoja stvar. A zdaj govorimo o kolegih ali o nekom, v katerega smo zaljubljeni oziroma ga ljubimo?
Lej, saj ne rabiš uporabit točno mojih besed. Saj tudi tvoja izkušnja ni enaka moji, očitno. Ampak ne dajaj v koš nasvetov, če še sama ne veš, kaj naj narediš. Še vedno nisi povedala, kaj zate pomeni, biti zaljubljen. Se mi zdi, da si še precej neizkušena. Sicer pa, zakaj ne narediš po svoje?
Zakaj te zanimajo izkušnje drugih, če pa potem, ko ti jih napišemo, v tem vidiš nekaj drugega?

Če se odkritost ne obnese, potem bo neko zavajanje ali prikrivanje le še podaljševalo neko agonijo in nezadovoljstvo.

Če nekdo noče razumeti tega na lep način in ker je od moškega nesmiselno pričakovati, da bo le prijatelj z žensko v katero je zaljubljen, lahko pomaga le to, da z njim prekineš stike.

Če sem jaz bil v katero zaljubljen in ona ni bila vame, se enostavno več ni zanimala zame…Prijateljstvo v takem primeru ni realna možnost.

Marko, jaz sem že naredila po svoje. Ponavadi se je sfižilo. Ne sprašujem za nasvet, ker ga trenutno ne rabim, nisem v nobenih od navedenih situacij. Me pa zanima kako se je drugim izšlo, ko so bili v taki situaciji.
Vidim, da res nisi razumel poante vprašanja. Gre za osebe, ki ne spijo skupaj. Ti očitno si pisal za osebo s katero si se prebujal. Jaz pa nisem tega spraševala :).

Robi, enkrat mi je pa uspelo, da je prijateljstvo ostalo :). Drugače pa vedno, čeprav sem imela še tako lepe namene ohranit kolegialnost oz. prijateljstvo, vedno sfižilo.

Pozabila sem povedat, da se je prijateljstvo ohranilo tudi v primeru, ko sem bila jaz zaljubljena in on ni bil vame, ampak sem bila jaz tiho. Tišina se je vedno obrestovala. Potem je vsaj prijateljstvo ostalo.