PO VIDEZU LEPI & GRDI – kako zadovoljni ste z genetsko loterijo?
Vprašanje za vse, ki zase menite, da ste prišli na svet lepi ali grdi:
– kakšno je vaše dojemanje sebe?
– se vaše samodojemanje pokriva z mnenjem večinske okolice?
– ste zaradi svoje zunanje podobe nesrečni?
– če ste nad 35 let: je postopna izguba lepote vplivala na vašo psiho?
– koliko ste – v % – nezadovoljni s sabo, v kolikor ste po estetskih načelih neprivlačni?
– menite, da lepi ljudje hitreje dobijo (boljše) službe, zaslužijo več denarja, itd.?
Še moji odgovori: zelo lep otrok, relativno privlačna najstnica, zanimiva mlada ženska, zelo privlačna med 28. in 33. letom, postopno usihanje lepote po 36. letu, trenutno v fazi, ko se skušam pomiriti s prvimi spremembami na obrazu, ki ni več čvrst in tako privlačen, kot je bil 10 let nazaj. Čeprav me ima večina ljudi še vedno za ‘luštno’.
Moja stopnja zadovoljstva z genetsko loterijo: 72%
Ha ha, dobro sestavljen post z mini anketo in potem še sam določiš stopnjo zadovoljstva v %
Sama spadam v zlato povprečje tako v mladosti kot v zrelejših letih. Rada imam lepe stvari in rada sem urejena a ljudi nikoli ne ocenjujem na prvo žogo in po videzu. Na splošno je za naš čas značilno, da se preveč ukvarjamo z videzom. Moja stopnja zadovoljstva z genetsko loterijo je recimo okoli 60% predvsem ker nisem nagnjena k debelosti, imam elastično kožo, ki se počasneje guba in še kakšen atribut. Nisem pa lepotica v klasičnem pomenu besede in vsak dan uporabljam vsaj malo make upa, da malo osveži mojo zrelo lepoto:)))
Lep dojenček, zelo povprečen ai celo grd otrok, povprečna najstnica in lepa ženska. Nisem luštna, sem klasično lepa. Zato verjetno tudi nisem bila lepa kot otrok, kot najstnica pa sem zgledala veliko starejša in se tudi nisem vklapljala v modne smernice luštnih najstnic.
Pri 38-ih sem še vedno lepa, mati narava in geni so mi naklonjeni glede staranja kože in sivih las, z izgubo lepote v starosti se pa ne obremenjujem. Imam svoje adute in te gojim. Mislim, da bom tudi kot ženska 50, 60+, kljub gubam, lepa. To sem podedovala po starših 🙂
Sem recimo 90% nezadovoljna. Obračam se stran od ogledal, ko srečam ljudi si predstavljam, da gre vsem po glavi samo kako sem neprivlačna,…
Hčerka res lepih staršev, oba manekenskih potez in postav. Sama premajhne oči, prevelik nos, preširok obraz, od rojstva dalje že pretežka. V obraz sem podobna dedkoma, v telo babicama. Zaradi nizkih lic izgledam vedno žalostna. Kožo imam še kar slabo.
Ja, sem nesrečna. Predvsem, ker se zavedam, da sem res dobra in zanimiva oseba. Ampak kaj ko ljudje preveč sodijo po videzu… Včasih se počutim čisto razčlovečena.
Pravzaprav sem brale eno knjigo pri kateri je bila naloga, da na list napišeš kaj na sebi ti je všeč in kaj ne. Poskušal sem biti nevtralen in pod kategorijo kaj mi je všeč nisem uspel napisati niti ene stvari tko da moje gensko “zadovoljstvo” – 20% (kar je samo posledica, da mi ne manjka kakšna okončina ali da nimam kakšne večje iznakaženosti obraza). Se pa trudim, da bi se spoštoval in imel rad vendar je precej težko. Ne pustim pa več, da bi me kdorkoli žalil. Optimizem mi pa vliva dejstvo, da je pri ženskah lepota predstavlja le 20% in tudi to, da sem se sprijazni, da pač ne bom nikoli bil z lepotico ampak izbiram med “svojimi” in jih je tudi kar nekaj…
Mal si usekana, res. Priznaj si, da imaš zelo nizko samopodobo in da ti ogromno pomeni biti “lep” karkoli že pomeni v tvojem norem svetu. Z leti se lepoat veča, ker pride na dan tudi notranj lepota. Ti pa imaš res morda samo zunanjo in si zato v skrbeh.
Vsak človek, ki je zadovoljen s sabo in s tem izžareva tudi notranjo lepoto je lep.
VElike krize boš še imela, če že pri teh letih tako neumno razmišljaš.
Naj pristavim še svoj lonček. Stara 49. Ko gledam slike, se kot otrok ne vidim lepo, kot najstnica pa sem bila zelo, zelo nesrečna zaradi videza. Štrleči lasje, redki zobje, dolga in ravna kot prekla sem bila pri 20. letih.
Danes sem zadovoljna, sama ne vem zakaj. Ko gledam moje vrstnice, so vse že krepko nabrale kg okrog pasu, sama sem še vedno v formi. Lase si uredim s trajno, redki zobje so še vedno zdravi.
Kako se pogled nase spremeni, sama sebi se čudim. Zadovolja sem, da sem zdrava, leta pa…
ne moremo jih ustaviti. Srečno, pa čim manj gledanja v ogledalu.
Sedim zadnjič v avionu, vmes prazen sedež, na koncu gospa, urejena, kotički ust navzdol iz profila, gube pod make-upom.
Po pristanku, ko sva vmes klepetali, pa sva bili obe navdušeni, polni pozitivne energije, ker sva se kot 2 tujki lahko na človeški ravni tako lepo ujeli in dopolnjevali v mnenjih, da sva ena od druge potegnili le najboljše in gospa se mi je ob slovesu zdela božansko lepa, ko je z možem odhajala…
Bistvo je očem skrito, zato je treba narediti le droben korak, da ga odkriješ in ne čakati, da to kdo pri tebi izvoli narediti…
Kr zadovoljen, ker je tud žena zadovolna z menoj… sicer občasno omeni, da bi se lahko spravil na kakšnih 110kg( pr 190cm), ker da ko “prtiskam”, zares pritiskam…sej ji paše, pogleda z ta belimi učki ko ji pride( pravi da se ne more kontrolirat), pol pa se obrneva….Malo me daje luskavica, glih malo, sam kaj čem, po sem podedoval….
Drgač pa ne vidim nobene gubce ne na ženi ne na meni… ker jih ne iščem. Sej sem enkrat imel malo manj kil, samo kaj, ko me je stalno potem bolj ali manj zeblo, sploh pozimi… Takole pa pravi, da sem pa kr “pravi šporhet”, se stisne k meni… in se tišči vso noč. Radiatorji so v spalnici zaprtu, pa ne iz moje “sebičnosti”, zato, ker se drugače ni dalo spat…
Da so otroc “zlati sončki” pa ni treba poudarjat….heh, pravi lepotci, sploh najmanjša hči…
Še to.. ne oče ne mama nista tako visoka, kar pa ne pomeni, da bi dvomil v očeta oz. mamo.
Za moje pojme sm 100%, pol pa kakor hočete….
Eeeee, pol si me zamenjal… Lahko da nisem slovničen perfekcionist(S/Z), lahko da se BOM tu enkrat se registriral, samo nisem jaz ta nekdo…( radoveden???) od lani????Heh….
Tukaj me je sem pripeljala določena stiska, no ma je že za mano… Drgač pa se sprašuje tle kako se počutete v lastni koži….
In jaz sem kr OK..
Bodite v cvetju
Igor
Nisem klasična lepotica , sem pa trenutno zelo zadovoljna z videzom (naj še pripomnim, da imam SVOJA merila, kaj je lepo in mi teh ne diktirajo kakšni mediji ali šovinistični moški).
Moja ocena: ljubek otrok, neprivlačna najstnica s pustim, zalitim obrazom in slamastim gnezdom na glavi in deska brez bokov. Kasneje, po 18., se mi je postava kar nekako popravila, malo zaoblila (kljub temu, da se nisem nič zredila), obraz je hvalabogu izgubil otroško zalitost, lasje so se mi precej zravnali in zredčili na neko normalno gostoto, tako da je celoten obraz postal precej lepši … Svoje pa naredijo tudi boljši okus za oblačenje in ličenje kot v najstniških letih ter puljenje debelih obrvi, da pridejo bolje do izraza oči. 🙂
Zaenkrat zadovoljna, seveda pa bodo leta naredila svoje pri vseh.
Forum je zaprt za komentiranje.