Osebne izkušnje z psihologi,…
Torej zanima me, kakšne so vaše osebne izkušnje z psihologi, psihiatri, psihoterapevti, itd. Ste se šli kdaj zdravit zaradi kakšnih osbnostnih problemov, morda problemov z partnerjem, družino, karkoli. Zanima me, koliko jim verjamete nasploh, komu je uspelo odpravit težave, komu ne in zakaj ne. Tema je široka, prosim ne pa zait z nje in tudi kake provokacije dajmo ignorirat.
Jaz hodim v psihoterapijo. Pol leta. Trenutno je prišlo do ozaveščanja enih vzorcev, za katere sem mislila, da so edini možni in po njih ves čas živela. Pa s pomočjo terapije spoznavam, da je možno še kako drugače. Prepoznavam tudi, kaj in zakaj se mi je v življenju zgodilo. To me napolnjuje z mirom in preganja tesnobo.
Rekonstrukcija osebnosti je pa dolgoročni cilj, ki ga v pol leta niti ni bilo za pričakovati.
Mogoče lahko napiše vsak bolj natančen vzrok, zakaj se je odločil za to, kaj vse je dal skozi, da se je odloči za zdravljenje, kaj zdravi, itd.
Marko, ne vem če padem v to kategorijo izkušenj saj sem bila pri psihologinji kot 15 letna najstnica s tipičnimi pubertetniškimi težavami, bila sem dvakrat pri njej in sva malo predebatirali moje življenjske načrte in podobno. Svetovala mi je Avtogeni trening za kar sem ji še danes zelo hvaležna saj mi je tako uspelo skozi stresne situacije ohraniti mirno kri.
Za psihiatra sem se odločila, ker sem imela neobičajne strahove, bila sem zelo živčna, hitro sem se razburila, ves čas sem bila slabe volje itd.
Dobila sem antidepresive, najprej sem bila presenečena in malo razočarana, potem pa mi je razložil, da bi bila psihoterapija premalo in da gre za porušeno kemično ravnovesje v možganih, ki ga treba spet uravnati. kmalu sem se počutila bolje, v bistvu odlično. Mislim, da imajo ljudje za brez veze predsodke.
Mojo svakinjo so odpeljali na psihiatrijo, ker ni mogla več prenašati šikaniranja tašče in moža. Zdaj ima polno rit zravil, moža in taščo pa z lahkoto prenaša. In vsem se zdi to prav.
Jaz pa mislim, da bi se problem zelo lepo rešil s preprosto selitvijo ali ločitvijo. Ampak pravi, da ločitev ni opcija in da raje vidi, da jo tepe, kot da je sama. Seveda pa tudi zdaj vse skupaj precej lažje prenaša. In še to. Punca ima magisterij in dela doktorat, tako da ni kakšna nora kura, čeprav se tako obnaša.
Ksantipa, a jih ti, da lahko rečeš, da to ni res 🙂
Sem se imela čast srečat z dvema šolskima psihologinjama (zaradi šolskih mladinskih projektov), pa je bila ena popolnoma nesamozavestna in jo je lahko vsak vrtel in farbal do onemoglosti – druga pa ni imela pojma o osnovah dialoga in je bila za vsako pripombo, ki se ni strinjala z njenimi idejami, na smrt užaljena, poleg tega pa še maščevalna.
Ne vem no, jaz sem si diplomirane psihologe malo drugače predstavljala.
ksantipa, Citronica
jst sem univ. dipl. psiholog. Pa da vama razjasnim par stvari: psihologi so (smo) tako kot vsi ostali ljudje. mamo svoje kaprice, svoje probleme, nekateri so pokvarjeni ko pes, drugi dobri ko kruh………. vendar bistvo psihologa ni v tem, kaj se napifla v šoli (faksu), ampak kolk je kasneje pripravljen uložit v svoje znanje.
Glede zafrustriranosti je pa tko: zafrustrirani smo vsi (ksantipa – če ti misliš da nisi, potem si še bolj nerazgledana, kot si lahko mislim.) po eni od teorij je: ČLOVEK SKUPEK KOMPLEKSOV – če se v tem ne najde vsak -tudi ti, potem je nekaj hudo narobe s tabo in ti priporočam obisk pri psihiatru zaradi pretiranega EGO-tripa.)
Citronica
Glede tvojih izkušenj pa tko: ker sem tudi univ. dipl. novinar, ti lahko rečem, da sem spoznal en kup ljudi. Verjemi, da katerikoli poklic opravljaš ti, sem verjetno spoznal totalne luzerje tudi v tvoji stroki.
Glede psihologov: naša stroka se ne spušča v področja, ki so medicinsko opredeljiva, ampak stvari samo opazujemo in iščemo anomalije v obnašanju oz. vedenju.
Kar se pa tiče psihiatrov: psihiatri niso brezveze naredili 6 let medicinske fakultete, potem pa še par let specializacije in se (vsaj po mojem – !?!) MORAJO na stvari spoznati – verjetno kar precej bolj kot jaz….. in še nekoliko bolj kot vidve!!
Če ste pa tko srednjeveško – nazadnjaške, da niti ne priznavata ideje podzavesti in stvari, ki so z njo povezane, potem je pa to vajin problem………
Kar pa se tiče problemov, ki posegajo v funkcionalnost odraslega člveka, pa mislim, da psiholog nima kaj iskati, ampak se mora ta oseba obrniti direktno na psihiatra. Konec koncev, če vam bo crknil računalnik v avtomobilu, avta ne boste peljali k avtoličarju, ampak na pooblaščeni servis…. lahko pa da se motim.
LP
Remedy
Bravo, Remedy! BTW, si pa izobražen, kar dva faksa… (no, tule gor je lahko vsak karkoli). V bistvu pa hočem povedati, da se je zgodilo ravno to, česar si Marko ni želel – zaiti s teme.
Jaz hodim k psihiatru že dve leti zaradi socialne fobije in se mi je dosti izboljšalo (ne vem točno, zakaj), a zadnje dni sem spet v dreku. Še v trgovino si ne upam. Še dobro, da sem lahko sproščena tule gor…kjer sem lahko jaz…
Remedy, ravno zato, ker priznavamo pomembnost psihe/psihologije, se nam zdi čudno, da človek v štirih letih študija + enem letu za diplomo ni mogel samega sebe toliko spraviti v red, da bi lahko pri taistem pomagal tudi drugim.
Kaj ni osnova funkcija, recimo šolskega psihologa, da dijaku pomaga pri zrelostnem razvoju in morebitnih problemih pri tem?
Psiholog, ki je sam zrela in odgovorna oseba, ki se trudi odpravljati svoje napake, ki zna voditi konstruktiven dialog, je zame psihololog, ki edini sme opravljati svojo profesijo. In slabi psihologi so ravno tako podvrženi kritiki kot vsi ostali, zato ne vem, zakaj ne bi napisala po resnici, tako, kot sem jih jaz doživljala.
Vsi vemo, da ljudje, ki delajo s človeškim telesom in psiho, lahko z nestrokovnostjo naredijo veliko več škode kot recimo en nestrokoven cvetličar, ki mi slabo zavije rože. Slednje bo vsak pozabil v 24 urah, napaka psihologa, psihiatra ali navadnega zdravnika pa je veliko bolj usodna. Zato ste tudi bolj pod drobnogledom in prav je tako.
Kar se pa tiče luzerjev v moji profesiji … Ja, so. Priznam. In če bi mi nekdo dva od njih upravičeno skritiziral, ne bi užaljeno skočila v luft in začela govorit v smislu “saj se taki tudi drugje najdejo”, ampak bi priznala, tako, kot sem tukaj: ja, sta luzerja in kritika je upravičena. Ne pa pisala traktata, kako nekdo ne spoštuje moje profesije in kako so v drugih strokah po možnosti še slabši. Sem pa tak način reakcije psihologa že videla, pri zgoraj omenjeni gospe.
Brez skrbi, da osebno zaupam psihiatriji kot vedi precej bolj, ljudem pa odvisno od njih samih. In če ti zdaj napišem, da se spoznam na psihiatrijo, ali bo moje mnenje 100% več vredno?
če bi kdaj potrebovala psihologa bi se psihologu tipa Remedy na daleč izognila
zakaj, evo se strinjam z njegovimi besedami, psihologa ne naredi diploma na faksu, pa tudi kakršnokoli drugo formali(n)stično znanje, dobrega psihologa, pa tudi psihiatra naredi v prvi vrsti dobra in ZRELA osebnost, diploma pa je temu le nadgradnja (brez prvega, še tako dobro napisana diplomska, ne naredi strokovnjaka)
in kot je Citronca napisala, če oziroma ko mi nekdo skritizira mojo profesijo ne skočim v luft, ker je v moji profesiji toliko kvazi strokovnjakov, da lahko res na prste ene roke preštejem tiste, ki so resnično dobri v poklicu … po istem principu ste tudi psihologi (vem, iz prve roke)
ego trip … Remedy … od ego tripa tvoj post naravnost poka po šivih
dober psiholog … psihologi so specializirani za različna področja, zato Marko boš moral povedati, za katero področje ga rabiš
Jaz osebnih izkušenj nimam. Imam pa prijatelja ki jih je imel in ima glede tega zelo dobre. Včasih je bil zlo agresiven, za vsako stvar razdražljiv in jezen. Naučil se je zakaj je postal takšen (vzrok iz otroštva) in kako to svojo jezo in bes uravnavati.
Zdej moje mnenje je tako. Naj ma še kdo ne vem kakšen faks in izobrazbo je njegovo delo odvisno od njega samega. Smo pač različni, nekoga delo veseli mu leži, se razdaja zanj, nekumu pač ne in hoče samo zaslužit. Naj je to doktor, psiholog, ekonomist, kdor koli.
In vsi smo žal zmotljivi, samo da se pri nekaterih delih lahko zaradi tega hude posledice in se jih ne da popravit, kirurg, psiholog… pri nekaterih so pa pač bolj manjše in se jih lahko popravi, računovodja…
Pa lep dan vam želim!!!
Citronica
Ok, priznam, da sem malo preveč agresivno odreagiral vajini mnenji, ampak vsak dan se ukvarjam z ljudmi, ki naprimer: nimajo novinarske izobrazbe, ali pa spoh nimajo fakultetne izobrazbe, pa so kar najbolj pametni ljudje na svetu in mislijo, da vejo vse……… potem se vsak vikend v kakšnem baru srečam vsaj s 3 al pa 4-imi primitivci, ki mi težijo, kako smo psihologi zarukani, kako nimamo pojma itd.
tko da: moj nastop ni bil naperjen v obrambo tistih dveh so-psihologinj ( tako kot sem zapisal: v vsaki profesiji najdeš pol piz*e vredne ljudi), ampak je bla reakcija na očitke petkov in sobot………..
kar se pa tiče našega vpliva na mladino. Jaz se sicer ne ukvarjam s tem področjem, ampak: itak, da imamo velik vpliv. – iz tvojih komentarjev pa sklepam, da delaš v šolstvu. Tudi vi imate velik vpliv na otroke in na to, kako mu boste predstavili znanje – kot neko nujo, ali kot užitek ( po prvem tolmačenju bo otrok naredil šolo in postal takšen kot sta ti dve “moji kolegici” ki si jih omenila –> najnujnejše za to, da se naredi šolo; potem pa: bog ne daj, da še kdaj vzame kakšno knjigo v roke// po drugem tolmačenju pa bo otrok v življenju znanje obravnaval kot blagor in ne preklestvo (če skratim) ) iz tega sledi: a je potem tiste učitelje, ki ne znajo učiti in ki imajo negativen doprinos otrokovem znanju, treba kar nagnat??? Saj sama veš, da stvari niso tko enostavno. Se pa strinjam, da se je treba psihologov, ki znajo samo tisto, kar so prebrali na fakulteti in nič več, izogibat.
S spoštovanjem
Remedy
Lanina
Svi smo mi pomalo ludi…………… in vsi “Egotripamo”….. na tak ali drugačen način……… tut jst nisem nič drugačen. Sicer ne vem, če egotripam tko, da na internetu pišem komentarje……… (ok, malo že, ampak je veliko več in bolj učinkovitih metod :)), ampak ok.
Kar se pa tiče “skakanja v luft”, si pa preberi Re: Citronica
Zdaj si mi pa mudi v službo….. šibam ene parim frocom življenje zjebat……. :)))
LP
Remedy
Forum je zaprt za komentiranje.