KOMU GLAS NA VOLITVAH – ČLANEK IZ FINANC (MARKIČ)
Ko tuji turisti potujejo po Ljubljani, jih prav gotovo “očara” pogled na velikansko vrtičkarsko naselje okoli ljubljanskih Žal in na številna podobna naselja po Ljubljani, kjer prizadevni podalpski državljani gojijo svojo solato in fižol. Vrtičkarsko naselje, na katero smo se žal že tako navadili, da ga ob vožnji okoli Žal sploh ne opazimo, se nam zdi povsem normalen del prestolnice, ne pa sramoten ruralni tujek sredi urbanega okolja. Tako naselje je nekaj, kar turist iz resnega urbanega okolja zaznava kot slum, torej kot barakarsko naselje lumpenproletarcev, ki so se naselili v pločevinaste in plastične barake, ker drugam pač niso mogli iti. Pri nas je seveda drugače, saj je jasno, da so vrtičkarji ljudje srednjega sloja, ki si lahko privoščijo nepojmljivo razkošje – da na izjemno dragi mestni zemlji gojijo nekaj listov solate na leto. Ampak na tem mestu nas ne bo zanimalo, kako ruralne korenine Slovencev pogojujejo tako spačeno rabo prostora, ne bodo nas zanimali (po mojem mnenju porazni) estetski učinki teh vrtičkarskih naselij, zanimala nas ne bo niti mentaliteta ljudi, ki namesto tega, da bi več delali v svojem poklicu in si tako na učinkovit način kupili tisto solato, raje po vrtičkarsko obdelujejo zemljo. Zanimal nas bo odnos med urbanizmom, gospodarstvom in zlorabo ideje trajnostnega razvoja za dobičkarstvo.
Neobremenjenemu opazovalcu se samo po sebi vsiljuje naslednje vprašanje: kako je mogoče, da ob splošnem pomanjkanju stanovanj in obupni nepremičninski draginji v Ljubljani (in v drugih slovenskih mestih), ostajajo hektari zemlje sredi mesta, kjer posamezniki skrajno neučinkovito gojijo solato in fižol in s takim neučinkovitim kmetijstvom zmanjšujejo ponudbo zazidljive zemlje? Kako je mogoča taka arogantnost, ko hkrati mlade družine ne morejo niti sanjati, da bi si s svojimi dohodki kupile stanovanja? Del odgovora za to, da je pri nas pretvorba kmečke zemlje v zazidljivo prepočasna, je iskati v ideologiji tako imenovanega trajnostnega razvoja, s katero levičarski nasprotniki gospodarske rasti uničujejo življenja mladih družin.
Trajnostni razvoj je opredeljen kot razvoj, pri katerem se potrebe današnjih generacij zadovoljujejo tako, da niso omejene možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb. Ta fraza je lepo zveneča, ampak hudič je v podrobnostih. Ali ni res, da z vsakim sodom načrpane nafte “omejujemo možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb”? Seveda je res, saj bodo morale prihodnje generacije namesto (še vedno) poceni nafte uporabljati dražji vodik ali podobna goriva. Če bi frazo o trajnostnem razvoju vzeli povsem resno, bi morali takoj prenehati črpati nafto. Še več, uporabljati je ne bi smel nihče več, saj bi tudi prihodnje generacije s porabo nafte zmanjševale možnosti prihodnjih prihodnjih rodov. Zoprno, ali ne? Ali ni prav tako res, da možnosti prihodnjih generacij omejujemo tudi z vsakim kvadratnim metrom pozidane zemlje? Seveda je res, pozidani kvadratni meter bodo prihodnji rodovi zelo težko spremenili v obdelovalno zemljo. Očitno je opredelitev trajnostnega razvoja, ki jo prodajajo njegovi apologeti in je zapisana tudi v novi Strategiji razvoja Slovenije, absurdno restriktivna in jo je treba smiselno spremeniti. V ta namen si oglejmo nekaj številk.
V Sloveniji imamo nesramno veliko zemlje, ki je gospodarsko slabo izkoriščena. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2001 v Sloveniji kar 63,3 odstotka gozdov, 30,5 odstotka kmetijskih površin, 1,6 odstotka odprte površine, 0,7 odstotka vode, 2,8 odstotka pozidane površine, odstotek cest in 0,1 odstotka železnic. Glede na to, da bo naše prebivalstvo v prihodnosti počasi začelo upadati, lahko pa pričakujemo nadaljevanje gospodarske rasti, se pritisk na povečevanje potreb po zazidalni zemlji ne bo dogajal zaradi rasti prebivalstva, ampak zato, ker si bodo vse bogatejši državljani Slovenije lahko privoščili vse več stanovanjskih objektov. Zdaj pa se poigrajmo s številkami. Denimo, da se bo zaradi rasti dohodka povpraševanje po nepremičninah podvojilo in se število prebivalcev Slovenije ne bo spremenilo. Če bi se povpraševanje po zazidljivi zemlji podvojilo, bi to pomenilo, da imamo pri nas od vsega ozemlja še vedno samo 5,6 odstotka zazidanih površin. Zaradi negativnih populacijskih gibanj je malo verjetno, da bi se povpraševanje po zazidljivi zemlji pri nas povečalo za več kot dvakrat, vendar vzemimo tako pretirano povečanje povpraševanja za izhodišče.
Zdaj si postavimo ključno vprašanje. Ali bi s tem, ko bi podvojili količino razpoložljive zazidalne zemlje že zdaj, precej omejili “možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb”? Zagotovo ne, saj je malo verjetno, da bodo prihodnji rodovi potrebovali dosti več kot dvakratnik sedanje zazidljive površine. Poleg tega pa s takojšnjo podvojitvijo razpoložljivih zazidalnih površin ne bi pomembno vplivali na druge zemeljske vire. Naj spomnim, da Slovenija ne more biti samozadostna pri pridelavi hrane, tudi če bi vse ozemlje Slovenije spremenili v eno veliko kmetijo, saj nismo samozadostni pri ključnih surovinah, ki jih potrebuje kmetijstvo, na primer pri gorivih. Zato je tako imenovana prehranska varnost prebivalstva slab izgovor za ohranjanje nepozidane zemlje.
Namesto sedanjega sistema, kjer o uporabi zemlje odločajo urbanisti, naj se odločanje o prostoru preseli na gospodarsko ministrstvo. Izraba zemlje je primarno ekonomsko vprašanje, naši prostorski načrtovalci pa ekonomije očitno ne razumejo. Če bi jo, bi primerjali neto sedanjo vrednost solate na vrtičkih okoli Žal z izpadom BDP, ki nastaja zato, ker se tam ne sme graditi, in hitro spremenili svoja stališča. O prostorskem načrtu morajo imeti glavno besedo ekonomisti, gospodarstveniki in investitorji, urbanisti in ekologi pa jim morajo le asistirati. Sedanji sistem alokacije zemljišč je tudi idealno gojišče za korupcijo, ki se redno pojavi, ko imajo posamezniki absolutno oblast nad omejenimi dobrinami. Toda to je že tema za kako drugo kolumno.
V tem predvolilnem času se vprašajte, spoštovani bralci, kateri od politikov vam bo obljubil precejšnje povečanje razpoložljive zazidalne zemlje, kjer bodo lahko zidali samostojni investitorji, in to brez izkoriščevalskih “prispevkov za komunalno zemljišče” in brez terorja birokratov. Kdor se zavzema za prosto gradnjo, zasluži vaš glas, kdor pa namesto proste gradnje prodaja nekake stanovanjske sheme, je očiten etatist, ki mu gre le zato, da se sedanja porazdelitev družbenega bogastva čim počasneje spreminja. Taki ne zaslužijo vašega glasu. Ali ne?
jih bom jaz…
mislim, da se iz statistike vrst površine ne da narest kar direktne korelacije s pomanjkanjem stanovanjskih površin…meni bi bilo zanimivo vedet na primer koliko kvadratnih metrov odpade na osebo v slo ter to cifro primerjat s sosedami…nisem prepričana, da je stanovanj premalo…
poznamo različne izdelke…enim cena s povečanjem ponudbe pade, drugim raste, pa še ene dve vrsti obstajata…no, men se zdi, da je tale nepremičninski trg mal degeneriran in sploh pa ne funkcionira po sistemu “cena je funkcija ponudbe”…hočem rečt, da velika ponudba še vedno predragih stanovanj ne bi rešila stanovanjskih težav mladih…
za povprečnega slovenca se šteje, da je rešil stanovanjski problem, ko sezida hišo ali kupi stanovanje…najem običajno ne šteje za rešitev…po moje to izhaja še iz preteklosti, ko se je ob negativni realni obrestni meri absolutno bolj splačalo vzet kredit pa zidat ali kupit kot plačevat najemnino…
pa še tole..večanje zazidalnih površin…mutni biznisi
je imel kmet velikooo zemlje…je šel fehtarit za spremembo namembnosti…ni bilo mogoče…vsaj zaenkrat ne…pa se je lotil in začel prodajat njive za bagatelo…kupovali so občinki veljaki…nedolgo zatem zemlja ni bila več kmetijsko zemljišče…zdaj pa dragi volilci, volite kdo bo to počel še v prihodnje…:)
aja – vrtički s pomanjkanjem stanovanjskih površin nimajo prav veliko veze…
predvidevam, da je zemlja občinksa…predvidevam, da bi občina kot dober gospodar želela iztržit čim več…na primer na kakšni licitaciji…
vem, da tisti, ki rešujejo stanovanjski problem na licitaciji nimajo kaj počet, rezen izviset…
… in potem bosta srečno živela do smrti… Dej nehi no, na občini so zaposleni uradniki, ki imajo enako plačo, če kaj delajo ali pa če se praskajo po jajcih. Skratka, edini dober gospodar je zasebni kapital, vse ostalo pa so realsocialistične floskule…
torej…občinski interesi z roko v roki z zasebnimi interesi…pa ne mislim nižjih uradnikov…ampak tistih, ki odločajo…
vsake tolko se je treba trkat po prsih…kako smo dobri, pa kaj vse smo nardili…pa odpret kakšen dom za starejše ali pa kakšno križišče…glih nič od nič pa res ne more bit, vsaj če imaš ambicijo bit še enkrat izvoljen…
privat lastnina…že predebatirano…moja stališča že objavljena na spletu
No ja, pa še jaz:
Vrtička sicer nimam, mi je pa popolnoma jasna njegova ekonomska neupravičenost, kot tudi želja oz. razlogi tistih, ki jih imajo. Pri vse zadevi ne gre toliko za samo ekonomsko upravičenost kot za to, da se ljudje z nečim ukvarjajo in da ima solata tudi dejansko okus po solati, in en po vodi in plastiki (kar jo tista iz trgovine največkrat ima). Gospod Mrkaič očitno vse gleda posmehljivo in skozi prizmo lastnih želja in ekonomske (ne)upravičenosti, ampak, če je tako, potem naj bo vsaj pri vsej stvari dosleden in če se sprašuje o ekonomski upravičenosti vrtičkov, naj se vpraša še o ekonomski upravičenosti družine, saj tisti, ki je nimajo, ja lahko več in bolje delajo, ne pa da trošijo energijo na otrokih, pa še stalno neke bolniške tolčejo. Ampak močno dvomim, da se o čem takem tudi ne sprašuje in sem prepričan, da se v neki drugi situaciji ne bi spraševal tudi javno. V tem trenutku pa za slednje najbrž nima jajc.
Kot drugo, pa mi nekako ne gre skupaj njegovo pričakovanje stagnacije ali celo upadanja rastio prebivalstva, a kljub temu povečevanje povpraševanja po nepremičninah. Možno sicer je, v primeru višanja standarda, vendar ne verjamem, da bi pri tem šlo za čisto obratno sorazmerje med številom in povpraševanjem. Smo pa v takem primeru spet pri ekonomski upravičenosti, saj je treba to spet vzdrževati, plačevati davke itd. Poleg tega si zelo težko predstavljam človeka, ki bi recimo v centru imel stanovanje, želel pa bi si še vikend za Žalami. Aha, morda pa bi človek tam hotel imeti zemljo in na njej vrtiček. Zemlja bi sicer prešla v privatno last, ampak g. Mrkaič spet ne bi imel od tega nič. Lahko pa bi mu (z namenom, da bi bil bolj produktiven) šel kdaj zalit solatko.
Naj pa gospodu pojasnim, da v Sloveniji še vedno obstajajo predeli, kjer se takorekoč za bagatelo da kupit zelo lepo in vzdrževano hišo s pravim posestvom. Ampak v službo pa bi se res bilo treba vozit kakih 100 km v eno smer, a to pa večini ne diši.
ad 1. Vrtički so baje na občinskem zemljišču v mestu, kjer je cena stanovanj močno precenjena – ker jih je premalo. Po tvojem je hobi solatka pomembnejša od novih stanovanj?
ad 2. A si sploh predstavljaš koliko ljudi se stiska v premajhnih stanovanjih in koliko (ni ne tako zelo) mladih živi pri starših?
ad 3. 100 km? Naše ceste? Veš koliko časa porabiš za 100 km v konicah?
p.s.
Kolk daleč se pa ti voziš v službo?
ad ad 1) o tem kaj je in kaj ni pomembno vedno odloča lastnik, pa če je zemlja občinska ali privat.
ad ad 2) to je žalostna resnica. Ampak, ker velja teza iz točke ad ad 1, bodo stiske mladih družin lastnika prav malo brigale, kdorkoli to že bo. Avtorje takih člankov prav nič ne vodi k pisanju kakšno sočutje, ampak prelivanje kapitala iz enih rok v druge. večina teh mladih družin pa si tako ali tako nikoli ne bo mogla privoščiti lastnega stanovanja, ker toliko pa cene spet ne bodo padle. BTW, prav zanima me mnenje pisca o recimo lastninjenju po Jazbinškovem zakonu, če se že pogovarjamo o temu, da naj gre vse v privat roke. Takrat je večina stanovanj šla v privat roke, ampak to nekaterim spet ni prav, anede?
ad, ad 3) vozim se samo nekaj km, ampak o drugi varianti pa krepko razmišljam.
1. Občina je “čuden” lastnik – pravzaprav upravljalec in v tem primeru slab.
2. Tisto česar manjka je vedno dražje od tistega, česar je dovolj. Država namenoma blokira pozidavo in vzdržuje visoke cene. Jazbinšek – privilegiranje privilegiranih – ti lahko čisto brez slabe vesti odgovorim namesto Mrkaića. Ni bilo sporno lastninjenje pač pa cena.
3. No, jaz se vozim nekaj deset km. Uro in pol, do dve na dan. Se že sprašujem, če se mi splača…
Tako občina kot država. Oboji so slabi lastniki ali upravljalci.
Kar pa se tiče Jazbinška je najprej treba določene stvari pogledat nazaj v bivšo jugovino. Za razliko od drugih socialističnih držav, je bila pri nas lastnina mnogo bolj definirana, ampak tega marsikdo noče priznat in že ve zakaj. In glede na to se mi je zdel takšen korak k privatizaciji tega dela družbenega premoženja še najbolj logičen, kljub temu, da sem sam lastnik že od mnogo prej. Čez ceno pa imajo ponavadi največ za povedat tisti, ki bi, poleg svojega, na ta način najraje kupili še sosedovo stanovanje in mu potem zaračunavali najemnino. Pri teh zadevah se mi zdi bolj sporno to, da zdaj ne morem sam popolnoma svobodno razpolagati s svojo lastnino oz. da po zakonu potrebujem nekoga, ki z njo upravlja. Med drugim smo lastniki stanovanj s tem tudi v slabšem položaju glede na lastnike individualnih gradenj.
Cene naj bi uravnavale razmere na trgu, to je res. Ena od razlik med socialističnim in tržnim gospodarstvom pa je ta, da je prvo nadziralo cene, drugo pa zelo velikokrat nadzira razmere. In v zadnjem času se lahko prepričaš, da ni tako samo pri nas 😉
P.S.: če se bo tem mladim družinam prodajalo po nekaj tisoč EUR za stanovanje ali se jim recimo postopoma priznavalo lastniški delež na podlagi vzdrževanja ali zaračunavalo razumne najemnine, potem sem takoj zato, da se za Žalami pozida tisto solatko. Tako pa bi verjetno imele več od tega, če jo grejo ponoči narabutat 😉
sicer pa nič novega…zbiranje volilnih glasov s solato…
v trstu pred 15, lahko tud pred 20 leti, je tekla debata ali motovilc ali pošta. vse skupaj zabeljeno še z nacionalizmom, ker so glih tisto salatino gojili slovenski kmetje.
sicer se pa strinjam, da tisti vrtički prav nemarno grdo zgledajo in ne sodijo v mesto…in to ne glede na to ali obstaja stanovanjski problem ali ne ter ali bi s prav luštnimi stolpiči na tistem mestu rešili ta problem v lj ali ne in ne glede na to kako bi ta dodatna ponudba stanovanj vplivala na ceno ali ne bi
Forum je zaprt za komentiranje.