tast in tašča
Živjo!
Trenutno sem še na porodniški a kmalu bo treba v službo. Veliko sem naokoli spraševala po izkušnjah in mnenjih mamic in na koncu se odločila, da bosta mojo pikico pazila tast in tašča-mož je bil že od začetka za to.
Sta upokojena, ampak še zelo vitalna in živita v hiši z vrtom in sadovnjakom. Vem, da bo za otroka bolje če se pazi pri njiju kot pa v jaslih. Problem pa je v tem, ker me tašča zelo nervira (tast je še kar). Namreč je zelo navezana na svojega sina (pa ima še eno hčerko in enega sina ki sta še brez otrok), misli da je najbolj izkušena in da ima vse prav, svoje izkušnje in mnenja vsem vsiljuje, v glavnem je najbolj pametna in zelo vsiljiva. Stalno mi hoče dajati razne nasvete, glede mojega otroka, izpred 30-ih let in se ji ne da dopovedati, da se je od takrat že marsikaj spremenilo. Po drugi strani pa vem, da je zato takšna, ker hoče samo pomagati, ampak mi gre s tem na živce in si ne morem pomagati.
Največji moj problem je ta, da se bojim, ko se bo hčerka pazila pri njima, da bosta delala po svoji pameti in jo skušala vzgajati tako kot onadva mislita da je prav, čeprav se bomo zmenili drugače. Saj jaz ne bom vedela “kaj delata”, ker me ne bo zraven. Poleg tega njuna hiša ni ravno čista, povsod je nekaj nametano in prašno. Vem, kaj boste rekli, ampak vsaj normalno čisto stanovanje pa že mora biti za otroka. Skrbi me tudi, da se bo hčerka zelo navezala na njiju, meni pa gresta včasih res neznosno na živce. Na žalost nisem takšna..čez en uho not….
Daje me tudi ljubosumje, ker vem da bosta preživljala dneve z moji pikico, se z njo igrala, jo hranila…jaz pa ne bom mogla biti zraven.
Upam, da se nisem preveč razpisala. Prosim za vaša mnenja, izkušnje, kritike, nasvete.
Hvala, ter lp!
Maja
Mi lahko prosim poveš od kod si?? Če le nisi iz kakega kraja bogu za hrbtom, te prosim, ja prav si prebrala, prosim, da daj otroka v jasli. Stem si boš prihranila goro in pol težav.
1. Sigurno ne bosta vzgajala po tvojih načelih.
2. po možnosti si bo otrok naredil sliko: mami me ne mara, hvala bogu, da imam babico (tašča se tega ne bo branila, še vzpodbujala jo bo pri takem razmišljanju saj ve, da se bo tako otrok še bolj navezal nanjo)
3. ljubusumja v vrtcu ne bo
4. jaslice dobro izberi
5. otroci iz jaslic so bolj socializirani
6. otrok BO ČUTIL, da ga ne puščaš z veseljem pri tašči, zato…
Tudi jaz ti svetujem jasli. Do tašče imaš že sedaj odklonilen odnos tako, da se boste sigurno sprli in boš jasli pa kasneje iskala. Glede bolezni naš je šel v jasli z 11 meseci pa ni nič bolan. Sedaj je star 3 leta. Torej če hočeš dobro vsem daj ga v jasli. Pa še to, a se tašča zaveda kakšna obveza in odgovornost je to?
Bla bla tisto o boleznih. Res je, da so v prvem letu bolezni bolj pogoste, vendar se zadeve umirijo. Moj sin je bil prvo leto vrtca 3 tedne v vrtcu 1 teden doma, sedaj ko bo star 3 leta je bolan samo vsaka 2 meseca, hčerka, ki je začela v vrtec šele hoditi ( 5 mesecev) pa resno sploh še ni bila bolna. Odvisno je od otroka. Še vedno ga lahko vzameš ven, če so bolezni pogoste.
Kar pa se tiče tašč – pa tole. cenovno je sigurno bolj ugodno, vendar če zanemarim (pa ne bi smela- ampak zaradi boljših odnosov – mimogrede tudi sama ne ljubim tašče najbolj) (ne)ljubezen med taščami in snahami, te sprašujem, kam boš dala otroka ko tašča zboli in leži en teden – morala boš vzeti dopust, ki ga pa, vsi vemo, ni veliko. V rtcu se tega ne sprašuješ. Potem – socialni vidik. Imela sem priložnost biti temu priča. Otork ki se je ves čas pazil pri starih starših je imel težave pri prehodu v šolo – ni si znal poiskati družbe. Tudi igra ni igra – otok dela tisto kar dela dedek, babica – vrtnari, pospravlja, kuha, kar sicer ni slabo, vendar otrok se naj v predšolskem casu igra na pa dela.
Odločitev bo tvoja – vem pa da boš gledala na čustva tašče, ker boš težko otroka enkrat dala njej, in ga potem ji vzela.
Posluži se taktike – otoka daj prvi september v vrtec, in imaš izgovor, da naj začne z novim šol. letom. Volk sit, koza cela.
Pri meni sta otroka pazila tast in tašča, čeprav je tast tisti, ki popušča in tašča je tista, ki postavlja meje otroku. Je pa tako, da otrok točno ve kaj si lahko privošči pri starih starših in kaj pri naju doma. Če hoče uveljaviti kaj kar počne pri tašči mu pač rečem, da tega pri nas ni in da je pri nas drugače. (Je star že pet let). Glede ljubosumja, verjemi otroci točno vedo kdo je mama kdo pa stara mama. Mama je zmeraj prva. Glede nasvetov izpred 30 let, sami jih bomo verjetno tudi delili in se nam bodo čez 30 let vzgojni prijemi tudi zdeli trapasti, saj ni treba da jih upoštevaš, pač rečeš mi bomo to delali drugače. Mislim, da otroci veliko odnesejo tudi od starih staršev, pa čeprav se njihova vzgoja razlikuje od naše. Jaz sem vesela, da mi pazita otroka, imela sem ga v vrtcu, pa je bil en teden tam, tri tedne pa doma zaradi bolezni, tako, da mi je zdravnica predlagala naj ga vzamem iz vrtca. Še najbolje je da tašči poveš, da naj te z nasveti neha moriti, da bosta otroka vzgajala tako kot vidva mislita, da je prav, da ji poveš kaj otrok ne sme početi in kaj lahko… Je pa tako, če tebe ni zraven lahko otroka vzgajata tako kot sama hočeta in mu tudi dovolita reči katere ti ne dovoliš, to moraš pač vzeti v zakup če imaš otroka pri tašči:))
Jaz bi se difinitivno odločla za jasli. Tud sama sem tako nardila. Sej babice so zmeri dobrodošla varuška (ko moraš na službeno pot, ko bi rada šla z možem sama kam ali pa ven kak večer…). Če je pa otrok vedno pri njej, potem maš pa že slabo vest jo prosit za izredne primere. Pa še hvaležna ji boš mogla bit do groba in večkrat boš poslušala: “sej sem ti otroka ahtala!”
Tudi moja tašča in tast sta upokojena, pa sva se z možem vseeno odločila, da ga ne dava k njima v varstvo. Naslednji mesec se mi konča porodniška in dala ga bova k varuški. Starejši imajo svoje poglede in prepričanja glede vzgoje in čeprav se čisto v redu razumemo vem, da pri vzgoji ne bi prišli na isti tir.
Babi servis še vedno lahko pride v poštev, če otrok zboli.
Še nekaj: ne glej na čustva tašče ampak upoštevaj svoje želje oz. prepričanje in to, kar je najbolje za tvojega otroka.
Tašči sem že enkrat rekla (ko je bilo že res kritično stanje), da ne rabim njenih nasvetov, če me bo pa kaj zanimalo jo bom pa že vprašala. Nekaj časa je bilo ok, potem se je pa spet začelo. Sedaj probam preslišati, kolikor pač lahko.
Tudi vseeno mi je, če bi bila jezna v primeru, da bi jo dala v jasli. Problem je pa v tem, ker tudi sama mislim, da bi bilo za hčerko bolje če bi bila pri njiju. Že zaradi bolezni (res je da so eni bolj drugi pa manj odporni), zaradi domače hrane iz vrta, otroku bi se bolj posvečala kot pa vzgojiteljice v jaslih, kjer imata dve po prib. 14 otrok in pa kar se najbolj bojim, otroka bi bilo težje navaditi za v jasli in bi mi vsako jutro jokala jaz bi jo pa morala pustiti tam in iti v službo in bi se mi srce trgalo.
Kot vidite, je problem v meni ker je ne prenašam in zato tudi nočem, da bi se hčerka preveč navezala nanjo. Vem, da je to egoistično in moram misliti na otroka, ampak če ti gre nekdo zelo na živce je ne biti egoističen težko.
Za vse bo boljše, če jo daš v jasli.
Meni se zdi, da si rahlo utrgana ti, ne pa tvoja tast in tašča. Po čem sklepam? Po tvojih stavkih:
“Skrbi me tudi, da se bo hčerka zelo navezala na njiju, meni pa gresta včasih res neznosno na živce”…..
in “Daje me tudi ljubosumje, ker vem da bosta preživljala dneve z moji pikico, se z njo igrala, jo hranila…jaz pa ne bom mogla biti zraven…”
Tvoj mož je produkt njune vzgoje. Ne vem kaj te nervira, če je on dobro izpadel? Jasno, da nista čisto v trendu z najsodobnejšimi metodami vzgoje, ampak ljubezen do vnukinje marsikaj odtehta. Samo ti si na to ljubosumna, namesto da bi bila vesela. Po drugi strani pa veš, da boš prišparala nekaj cekinčkov, a ne?
Imaš odklonilen odnos do jasli in do tašče. To otrok 100% čuti. Kot praviš težave z jokanjem …povem ti, da bodo bodo v jaslicah in pri tašči, zaradi tvojega odklonilneg aodnosa.
Pojdi že zdaj v jaslice (sama sem šla ko je bil sin star 7mesecev) se pozanimat kako je, kaj delajo in videla jaslične skupinice. Bila sem v kar nekaj jaslih, kljub temu, da sem vsako jutro otroka vozila 10 km stran se je splačalo. Moje prijateljice in znanke vozijo otroke tudi daleč (ena 25 km, ena 16…) in to samo zato ker se same ob tistih vzgojiteljicah počutijo dobro in jim zaupajo. Splača se investirat v dobro varstvo, neko šlepanje pa šparanje (s pomočjo babic, tašč, pa tet) ni nekaj pametnega. Sem imela priložnost sama videt “izdelek” ztakega šparanja:
– totalna asocialnost
– nezanimanje za ostale otroke
– zmeraj zadnji
– nikoi se ne postavi zase
– kar huda agresija
– ni sposoben se igrati z drugimi otroki, sedi in je sam
– ne vključuje se
– nesamostojen (je babi odnesla in prinesla od riti)
– vse mu je brezveze
Ne delaj sama sebi škode.
Za otroka je dosti boljše, če ga pazi njegova babica pa, če ti gre še tako na živce. Glej na to kaj je bolje za otroka ne za tebe. Če ti gre tašča na živce še ne pomeni, da mora zato otrok v jasli. Ne boj se za ljubezen svoje hčere, otrok dobro čuti kdo ga ima rad in ljubezen vedno vrača. Malo svoje ljubezni pa mora tudi tvoj otrok deliti med druge, saj si vendar želiš, da bi bila tvoja hči ljubljena tudi od drugih?
a cicibanove urice pa mala šola ne obstajajo več?
men je blo prov fajn, smo se igral pa še velik jih je blo poj mojih sošolcev v OŠ. čeprov to je pol malo kasnej. drugač me je mela pa mama, pa nimam slabih spominov. pa še spat mi ni blo treba takrat, ko je v vrtcu to predvideno.
sej pol smo se pa tud igral z otroci iz dvorišča, sosedi pa ji skorej ni blo treba skrbet zame 🙂
Vsem hvala za odgovore.
Koka ima verjetno res prav, ko pravi da sem jaz rahlo utrgana ne pa tast in tašča. Verjetno pa ne ve kako to zgleda, ko imaš taščo vsak dan na obisku, ko ti 3x na dan pove, da otrok nima “taprave” pleničke, ima premajhno kapico, predolge rokave, premalo je in pije, drugič spet preveč je in pije in še bi lahko v nedogled naštevala. Verjemite mi, pri taki tašči res postaneš že utrgan.
Vem pa, da je veliko mamic, ki bi bile vesele, če bi lahko svojega otroka dale k tašči in mislijo, da sem popolnoma nehvaležna.
Verjetno bom naredila tako, da bom hčerko vpisala v jasli in jo kljub temu dala k tašči do septembra. Če se ne bo izšlo gre še vseeno lahko v jasli.
Lp!
Mislim, da ko boš šla v službo in če bo tašča čuvala tovjo hčerko ne bodo obiski tašče tako pogosti, prednost pa le daj otroku z varstvom pri tašči, kar bo za tvojega otroka najbolje. Tašči pa le povej kar ti gre na živce. Strarši so za vzgojo, babice in dedki pa za razvajanje naših otrok in otroci to zelo hitro začutijo in se ravnajo ponačelih, ki jih zahtevamo. Pri tašči bodo skakali po kavču, doma pa tega ne bodo počeli, če jim tega ne bomo dovolili.
Vsekakor pa je prednost varstva pri tašči, pred varstvom v jaslih. Ko pa so otroci večji pa ni dvoma o vrtcu.
Se pridružujem mnenjem pro babica. Tisti, ki vneto navijajo za jasli, dostikrat nimajo druge možnosti… Sama sem prepričana, da je babica, če je le v nekih mejah normale in ima neke normalne pogoje za varstvo, vedno boljša rešitev kot množično varstvo v jaslih. Pomisli, otrok bo še celo življenje preživel v najrazličnejših institucijah, a mu ne bi prihranila vsaj nekaj svobodnih mesecev? Seveda, da ne bo pomote, sem tudi zato, da otrok pri kakšnih treh letih okusi vrtec in sovrstnike. Saj veste, kako je že: otrok ima tri rojstva – prvo je biološko, ko se rodi, drugo psihološko – pri približno enem letu, ko se “odlepi” od mame in se začne bolj zanimati za okolico, in tretje sociološko – pri približno treh letih, ko se začne zanimati za družbo sovrstnikov. Če ste kdaj opazovali enoletnike in dvoletnike, kako se igrajo, ste lahko videli, da se, tudi če so v isti sobi, običajno ne igrajo skupaj, ampak vsak zase, kar pomeni, da jim družba sovrstnikov takrat še ni tako pomembna. Seveda ima babica servis tudi pomanjkljivosti, ki jih zagovornice jasli poveličujejo. In seveda se je treba o takšnem varstvu pogovoriti, včasih tudi kje (pri nebistvenih stvareh) malo popustiti, ampak nenazadnje je najpomembnejši otrok, ki bo pri babici, vsaj v prvih mesecih, srečnejši. Če jo le ima.
Z nasmehom pričakujem udar pro jasličnih.
Pozdravljena!
Vem, da boš na koncu naredila tako, kot se ti bo zdelo tebi prav…a dovoli par besed.:
Sama sem bila v podobni situaciji pred 20.leti. Zveni zelo dolgo nazaj, a ni!
Minilo je zelo hitro. Kaj sem storila. Babi servis je delal 1 leto, nato pa z izgovorom, da mora otrok v družbo sovrstnikov, prenehal. Sicer ne čisto, ker je babica hodila po hčero ob 14.30 v vtrec in jo pripeljala domov.
A veš kaj je najpomembneje?Več ljubezni kot jo otrok dobi, več se v njega investira, bolši človek je. Ljubezni nam vedno primankuje, pa s katerega koli stališča gledaš. Ne odteguj je svojemu otroku!
Pusti otroka vsaj 1 leto babi servisu
Uživaj
Vse to sem doživljala sama s strani svoje matere. Pa čeprav sem bila nekajkrat tudi koza enkrat pa celo najslabša mama, sem za dobro svojih otrok, ki sta se imela v babica-servisu zelo lepo, vse potrpela. In povem ti, splačalo se je. Ko vidim, kako nekatere moje sodelavke zjutraj budijo otroke in jih v mrazu in vlagi vozijo v vrtec, jih vozijo tja kljub slabemu počutju, saj za prehlad otroka ne dobijo bolniške, mi ni žal.
Tvoj strah, da se bo otrok preveč navezal na taščo je odveč. V stiski, v bolezni, ponoči, boš vedno ti pri njem in ti boš vedno tista mamica, ki najbolje odpihne bolečino, ki najtopleje pogreje, ki najlepše potolaži. Moja mami mi je enkrat celo rekla: “Ne vem, na kakšen način ti je uspelo, da te imata tako rada.” To sicer ni bilo mišljeno pohvalno, ampak nekako ji ni šlo v glavo, da kljub temu, da sta z njo več kot z menoj, imata mene raje.
Morda te bo otrok kdaj pa kdaj izsiljeval, ker bo vedel, da pri babici več doseže, vendar bodi takrat mirna ter vztrajaj pri svojem. Pa vedno imej čas zanj, nikoli mu ne odreci same sebe, tudi ko bo večji, bodi vedno “tam ob njem”. Čeprav bo šlo za kakšno malenkost, se splača ugasniti plin in mu prisluhniti, saj pozneje, ko bo kosilo kuhano, otrok morda ne bo več pripravljen na pogovor.
Ma nehite že s to babi kampajno.
Otrok se mora naučiti samostojnosti!!! Ljubezen dobi popoldne, zvečer in ob vikendih od svojih stršev. Ni važno koliko časa si z otrokom, ampak kako vredni so tisti skromni trenutki….
Od teh babic mi je pa že slabo…. Jaz pač taščo skupaj z njenimi idejami včasih prov preziram…. Da bo meni pamet solila preko otroka, ki bo domov prišel ves napudran od njenih idej – NE HVALA!!!!
Distanca je super stvar…. Izboljša odnose… Daje svobodo in mir…
Kaj pa zate pomeni otroka pri 12-tih mesecih učiti samostojnosti! To, da bo prepuščen eni sami vzgojiteljici, katerega po vrsti bo previla, pa tudi če bo pokakan? Me prav zanima, kako ena ali dve vzgojiteljici nahranita (tako da hrana ostane topla in da vsi otroci pojejo zadovoljiv obrok) vse otroke, pa kako sproti jim lahko brišeta svečke iz nosu, pa kako lahko preprečita, da se otroci ne tepejo in grizejo med seboj, ….. To je bolj boj za obstanek, saj najmočnejši nadvlada šibkejšega.
Ne poznam mame, ki ne bi imela možnosti, da bi dala otroka vsaj do 3-tjega leta k babici, pa tega ne bi storila. Poznam celo mame, ki nimajo babic, pa so k sreči dobro situirane in za svoje otroke krepko preplačajo privatno varstvo, samo da ni v vrtcu.
P.S.
Ali ne misliš, da ima otrok pravico do ljubezni ves dan in vsak dan?
Forum je zaprt za komentiranje.