Jaz ne zmorem

Vse lepe jaz pa vsa razcapana neurejena, včasih še umita ne. Materinstvo enim ne predstavlja takega garanja kot meni. Cele noči sem pokonci, podnevi se itak vse vrti samo okoli dojenja in previjanja. Če greva z vozičkom na sprehod se dere kot jesihar, zato se kam daleč sploh ne upam sama, ne maram ravno otroškega joka, ker ne razumem kaj hoče.

Gledam influenserke, zakaj one lahko? Vse lepe skačejo po dopustih, urejene kot iz reklame, jaz pa kot zadnji capelj.

Zakaj one lahko jaz pa ne? Kaj delam narobe? Sem tako nesposobna, da ne zmorem biti kos enemu dojenčku? Srečujem eno našo znano mamico. Lepa, srečna in zadovoljna sedi na kavici, bere knjigo s sendvičkom v roki. Vidim jo, ko letim mimo lokala, da ujamem dojenčkovo 15 minutno spanje in grem k zelenjavarju po sestavine za kosilo. Mi prosim lahko kdo pove kaj delam narobe. Tukaj vas je sigurno kupica že uveljavljenih staršev.

ampak čas za gledanje influencerk in podobnih bedarij ti pa vseeno ostane. skenslaj vse te bedarije, kar kažejo po netu je čista utvara. za otroke teh babnic skrbijo njihove mame, tašče ali plačana pomoč. Umiri se in počasi se boš navadila. pa pospravljanje pač ni prioriteta sedaj.

Kot prvo, nehaj gledati “influenserke”.  Vse je samo igra. Ne povedo ti, da imajo stalno pomoč, da vse naredijo, da na sliki zgleda super, v resnici pa je bog ve kako.

Drugo, VSE smo bile zmatrane in neprespane. Dojenčki ponoči ne spijo oz. zelo, zelo redki spijo ponoči.

Moja dva sta začela pri treh letih. Verjemi, da sem hodila ko mesečna, že zjutraj bi se najraje ubila od hudega.

To so realnoti in to je življenje mlade mamice. Puberteta je mala malica, nič, proti imeti dojenčka. Ostalo, kar ti ene natvezijo je reklama.

Vendar za nič na svetu ne bi bila brez otrok. Meni je to največja sreča.

Odrasla si. Vsaj naj bi bila, če si še odločila za otroka. V božiča in zobno miško tudi še verjameš? Resnična sta vsaj toliko kot nafotkani lajf influencerk. V njihovem zna biti celo več umazanije (tiste prave), kot v običajnem. Realnost je tvoje življenje, nas je veliko, ki smo dale točno to čez. Čez čas bo bolje, dobiš nek svoj ritem, se kar umiri vse skupaj. V redkih trenutkih prostega časa pa raje spremljaj kaj koristnega in ne zlaganih influencerk.

Aja, eno slučajno malo poznam. Ne bi menjala z njo. Pa eno od novinark, ki ima nekaj opravka z njimi, tudi. Sicer je kar diskretna, a glede na povedano in razbrano se počutim zadovoljna sama s sabo in svojim življenjem.

Prvo imej realistična pričakovanja. Ne zanemarja okoliščin npr. Partnerja, ki prevzame 8h izmeno, da ti lahko 8h skupaj spiš, mamo, ki ti kosilo skuha, taščo, ki ti kaj pospravi. To ni zanemarljivo. Nihče normalen te ne bo sodil, če si 3dni neumita, če je otrok 3h neprevit pa ja.

Uvedi neprodušno rutino. Če ti joka na 4h, naj bo na 4h rutina: previj, hrani, kupček podri. Dojenčki jokajo samo zaradi 5stvari: Lakota, mokrota, zaspanost, strah in bolečina. Če je lačen, suh, naspan in pocrklan – potem ga nekaj boli.

Ob rutini boš lažje prepoznala kaj je narobe, hkrati pa predvidela kaj bo npr. Če vidiš, da je 1h po jedi zaspan, potem greš vozičkat tiste 30min med kosilom in spancem, da ima tudi otrok kaj od tega.

Ne glej na jok kot “zoprn otrok dere” – glej na “12h ujeta na letališču med dvema 12h letoma brez telefona”. Spat, ko otrok spi, in misli na teh 5stvari. Dokler je dojenček, je enostavno vedeti “kaj je narobe”.

Ključno je, da partner naredi svojo “izmeno”.

Midva z možem imava dva otroka. Pri prvi nama je uspelo, da je spala celo noč, kakšne 4 ali 5 mesecev po tem, ko smo jo domov prinesli. Potem sva ugotavljala zakaj je to prijelo, ker so vsi pravili, da njihovi se prebujajo po parkrat na noč … In ko sva dobila drugega otroka, sva ga nahranila kolikor je hotel … Isto čez par mesecev, ko več ni rabil toliko hrane čez noč, pa sva ugotovila, da je problem v tem, da ga je nujno treba, preden gre spat, nafilati s hrano kot odojka … Cele noči je spal od takrat naprej. In imava res zlato srečo očitno, da sta najina otroka prespala cele noči. Še danes spita celo noč, tamala se včasih samo zbudi, če more iti lulat, ker se ga pred spanjem včasih rada nažlampa.

Sva pa še ugotovila drugo varianto, verjetno je vse povezano zraven – pri tamali je bil problem, da je veliko polivala moje mleko, ko sem jo dojila. Na pediatrični v ljubljani so ugotovili, da je alergična bila na moje mleko, zato sva jo začela hraniti po flaški s kupljenim mlekom v prahu. Zbujala se ni več čez noč. Zdaj, verjetno zaradi tega, ker ni več pogrešala mojih jošk in/ali pa zaradi tega, ker sva jo zvečer nafilala s hrano.

Potem drugega ko sva dobila, sem ga isto prvo dojila. Zbujal se je na vsake tri ure. Potem ko je dostikrat zapsal na joških, sem ga prestavila na flaško in sem se raje izčrpala in mu dajala hrano po flaški. Ko se je navadil hlaške in se je najedel, je spal po cele noči. Nekako sem mnenja, da se more otroka dati iz joške na flaško in ga pred nočnim spanjem nafilati kot purana. Zdaj, če je tako, ne vem, ampak če bi imela tretjega, bi isto naredila kot pri drugem. 🙂

Drugače pa ja … tudi jaz sem bila zelo nenaspana, neurejena, sitna sama sebi, kaj še le možu, ker sem ponoči slabo spala, dokler mi nista začela spati po cele noči. Na srečo mi je tudi mož zelo veliko pomagal v tistih prvih mesecih, ko nista spala, ampak za razliko od mene, ki sem bila na porodniškem, je bogi revež mogel ob 5h že vstati, da je šel na šiht čisto nenaspan.

Probaj moj nasvet, daj ga za kakšen teden dol iz joške, pa zelo ga nahrani pred spanjem. Boš videla čez par dni kako se bo odzval.

Upam, da boš vsaj ponoči imela mir in boš lahko čez dan bolj spočita. 🙂

En super truper nasvet, bolj kot o dejenčkih … nehaj spremljati teh razvajenih krav po instagramih in ne vem kje še vse. Te ne znajo nič drugega razlagati in učiti, kot pa samo to, kaj ne početi in kakšen ne biti.

Če te kaj potolaži, jaz ob dojenčku niti za padec berlinskega zidu nisem vedela. Vnetja ušes, angine, rast zob, spanje čez dan, ne ponoči… Ne bi pa šla niti v trgovino, če bi bil novorojenček takrat sam. Lahko se zgodi marsikaj. Mož je dežural od enih ponoči do jutra in jo v avtu vozil…

Pa saj to mine. V glavnem, meni se je takrat je ali za druge babnice, kaj delajo, če so zrihtane. Totalna koncentracija na dojenčka in mene. In srečna sem bila ?

Prvo, tisto kar vidiš na internetu NI RES. To so ti že druge napisale. Nehaj gledat in namesto, da tistih nekaj minut porabiš za te bedarije, porabi za kaj koristnega, recimo se stuširaj, poležkaj, zadremaj, pojej kej…

Drugače pa… dojenčki so si različni. Vsaka mamica tukaj ima svojo zgodbo, vsaka je imela svojo rutino… tudi ti jo boš našla. Prvi otrok je nekaj najtežjega in najbolj stresnega, kar se ti lahko v življenju zgodi. Tisto prvo leto je za nekatere mamice pravo mučenje.

Jaz zase lahko rečem, da s prvim otrokom nisem spala 15 mesecev skup. Ne vem kako sem preživela. Tudi nekega spomina nimam na to obdobje. Izjemno mi je bilo hudo. Konstantno jokanje, hranjenje, polivanje, previjanje, nič vozička, nič postelje, samo v rokah spal, pol so pa prišle hude bolezni, bolnice, preiskave… pa sem mela pomoč mame in tašče in moža, pa sem kljub temu bila izčrpana, naurejena, no, tuširala sem se pa ob 1h zjutraj, ker je edino takrat dojenček spal več kot 15 min. S težavo sem se odločila za drugega, res. No, pri drugem pa je bilo kot iz pravljice. Komot bi lahko imela dvojčka. Tako nezahteven dojenček, da je bila milina. Pri drugem sem prav uživala.

In moj iskren nasvet: Poskušaj se naspati. Svet je res nekoliko lepši, skrbi so nekoliko manjše in jokanje je bolj znosno, če si naspana.

Srečno!

Jaz pa niti mama nisem uspela postati. Še tega ne zmorem.

Bojim se, da je problem pri avtorici manjko pameti, da sledi nekim kokošim od influencerk. AVTORICA prosim najdi si resnejše in inteligentnejše stvari ob katerih boš rasla, ne pa gledanje debilnih napudranih kokoši.

Ene plačajo pomočnice, zato lahko

avtorica, nič ne delaš narobe, taka so trenutna dejstva z dojenčkom. ker ,če si sama za vse / mož, partner, pač hodi v službo / , ne gre drugače. fajn se imajo tiste, ki imajo pomoč mame, tašče, tudi varuške. jaz sem bila kot ti, noro obdobje, ki pa mine. no, potem je problematika bolniških , ko gre v vrtec, sem v službo hodila kot zombi, neprespana, utrujena.. druge brez malih otrok pa kot rožice, pa te potem vpraša. zakaj se pa nisi naličila, pa zakaj imaš podočnjake, madonca, kot, da bi žurala  cele noči – v resnici sem pa cele noči nosila eno in pol letnico zaradi bolečih ušes, kašlja, ipd..ni bilo nobenega razumevanja za mamice z malimi otroci že takrat, zdaj je pa sploh zanič klima pa podjetjih, vsepovsod za tiste, ki želijo otroke.

kot so ti že svetovale, dnevna rutina . notri stlači to, da v miru poješ,  preprosti hranljivi obroki, ne celi meniji, sezonako, spiš, ko spi dete,  higiena. oblačila – važno, da so čista, lahko si v pajkah, trenirki, majicah…to sploh ne kompliciraj, frizura preprosta- čop, kita, kratki, paž lasje, ki ne zahtevajo nekega razčesavanja in friziranja. veliko sprehodov, zdaj pojdita dopoldan ali pozno popoldan, posediš v senci na klopici,  kaj pomalicaš- sadje, bereš revije, knjigo…( jaz sem tovorila po košari vozička varianto -nič nas ne sme presenetiti- imela sem malico in za piti zase, za brat, tudi kaj špecerije, če sem šla usput – nepokvarljivo blago…) pa ne plenice ćez voziček, raje senčnik, marelico namontiraj. …boš zmogla in bo hitro šlo v boljše čase , objem !

Ja, to, to, kako so si dojenčki različni meni ni bilo pravično . Ker naša je takšne zganjala, da je bilo za znort. Tudi se drla v vozičku, kot, da bi jo iz kože dajal, folk za zijala., katere “ibnge” ..In kaj naj.!. Ker dudice pa ni marala. .Sva vseeno naredili en krog naokoli. Sem jo vzela ob joku ven iz vozička in jo nosila, to ji je bilo pa okej, ha, ha.. Medtem pa si naokoli gledal ,pač v naselju, ko smo se mamice sprehajale– dojenčke enake starosti- ma pridni kot bubice, spali v vozičku, se smejčkali, uživali, če so nabirali na jok , so jim dudo porinili in je bil mir. No, mi smo pa imeli zahtevne dojenčke- to mi je pojasnila sestra v pediatriji, ko smo malo debatirale…kaj določa, da dobiš zahtevne dojenčke pa ne vem.( lahko so krči, zobki, kaj predelujejo …).  Vem, da mine, pri nas je končno luštno postalo okoli enega leta, takrat pa smo naredili ture in uživali – vse za nazaj. Srečno .

Jaz tud nisem imela neke hude sreče glede spanja dojenčkov….. Ta prva čez dan ni spala, če si jo odložil iz naročja. Ona se je drla, drla in drla…. V svoji pojstli je spala le ponoči. Čez dan, pa je spala le v naročju. To je pomenilo, da če sem želela, da ta otrok vsaj čez dan spi uro in pol. Sem bila takrat priklenjena na kavč. Ne vem kako je prišlo do tega, ker jaz je nisem želela tako razvaditi, to jo je razvadil mož, ker jo je stalno nosil po rokah in tudi skupaj sta spala na kavču. Jaz tud na wc nisem mogla it. Samo, da sem jo odložila, je bil histeričen jok. Ta drugi pa se je dru samo med vozičkanjem…. nikol ni spal v vozičku. Pri obema pa sem vozičkala po 2x na dan po 10 km. Na kofetku pa noben od otrok ni želel bit v vozu, zato sem mogla vedno imet oba v naročju, če sem želela sploh spit kufe in poklepetat. Ostale so imele pa prav pridne otročke. Doma so spali, v vozičku so spali, imele so mir, ponoč so spali. Meni se je sin do enega leta zbujal na 2 uri za dojenje. Bila sem ko zombi. Meni je bilo to obdobje na porodniški prav stresno. Ko sem začela na šiht, sem se na šihtu spočila. Sama sem organizirana oseba, jaz sem ravno tako doma vse zrihtala, oprala, pospravila, zlikala, skuhala, dojila, previjala, vozičkala in kofetkala….. Sama pa se nisem takrat neki ful rihtala. Tuširanje vsak dan, pranje las in to je to….. Če smo kam šli, pa sem se tud jaz zrihtala.

Zdej ene lahko vse nardijo, samo je potrebno veliko potrpežljivosti in energije.

Oba sta ekstrema, dve plati na istem kovancu. Če si “helikopter mama”, ki visi na otroku in mu ne pusti zadihati oziroma ločevanja iz simbioze, mu ravno tako delaš psihološko škodo, kakor narcisoidne facebook mamice, ki imajo otroka, da pozirajo v vseh mogočih popzah in se 100x pofotkajo z njim, se pokažejo in objavijo na socialnih straneh v ogled drugim v potrditev, kakšne “super mame” so. V obeh primerih je otrok “instrumentalno” zlorabljen.

Otroka ne smeš imeti, da bi zadovoljeval neke lastne psihološke ali čustvene manjke in nezadoščenja. Materinstvo ne more in ne sme biti edini vir zadovoljstva v življenju, ampak samo ena faseta v določenem življenjskem obdobju.

ti imaš samo običajnega otroka.

Kaj delajo influencarke ne vem. Imajo veliko pomoči sorodnikov, ali jo pa plačajo. Sicer pa slike so samo fasada. Plus eni otroci veliko spijo, eni sploh ne.

Tri leta nisem spala, za vse sama, vmes še miljon drugih problemov, od bolezni naprej, pa sem še kar tukaj pa je otrok star že 20 let. Ne obremenjuj se z drugimi, vem pa da je težko.

San nisi tako blesava no. Primerjaš svojih 24/7, z minuto/sekundo ujeto v fotografijo. Zagotovo si tudi ti lahko par sekund na dan nasmejana do ušes, fajn izgledajoča (filtri pa to) in vidno spočita (spet filtri). Probaj. Si odrasla ženska, imej kaj pameti no. Sem nečakinji ki je podobno jamrala pokazala kako se to lahko doseže. Narediš nasmejano slikco in butneš filtre gor. Jaz sem imela 20 kil manj, nič gub in čisto gladko kožo, ter čudovite svetleče lase, ona je izgledala kot za na modno brv :). Na sliki.

Tudi jaz sem mu ze zgodaj začela dajati mleko v prahu po flasi kot zadnji obrok. In je spal celo noč. Meni se je bledlo od konstantnega zbujanja.

To je zgolj kar sem slisala od koga, smaa imam prvega se  trebuhu, ma menda ce ste zivcni ali nejevoljni da otrok cuti in je se sam bolj nemiren, se mirete znati sprostiti in biti nekako prepricsni sami vase in otrok naj bi obcutil neko varnost,sproscenost starsa. Drugace,ce imakatera pomoc sordnika ali kogarkolo, vi ste pa sama, potem je jasno da tu ni kaj za primerjat,ce bi bila kaksna influencerka sama za vse tudi ji ne bi bilo lahko… Ce imate finance placajte si pomoc, ciscenje, ce vam noben drug bliznji ne more pomagat da bi se lahko malo bolj spocili in odpocili…

Sicer ne vem katere influencerke spremljas, jih ne poznam toliko, no sama pardon moi, sem ljubiteljica vitkejsih postav, vidim da lepa afna je kar porejena pa ze prej ni bila bogvekaj vitka, pa lih kaksna manekenka ne zgleda, ne vem s katero se primerjate da se sekirate. Ce ste po starosti ze krepko cez 30 se pac leta poznajo, mlajse punce v 20ih pa zgledajo po vecini sladke in spocite tud brez mejkapa in tudi z manj spanja.. emso pac.

Ne glej teh babnic no. Pri 5 letih smo občudovale Barbiko in njeno popolno življenje. Koliko si stara, da še vedno verjameš v like iz risank? Ker to, kar prikazujejo, je točno to – risanka. Izmišljena. One imajo cel kup varušk, ali pa hišne pomočnice, ki jim poskrbijo za celo gospodinjstvo, da lahko one vse pošminkane kofetkajo z otrokom. In kot drugo, Nina Osenar naprimer se je dolgo borila z izgorelostjo, ko je postala mamica. Kar pomeni, da je bila kljub vsem lepim fotkam in urejenim nohtom v resnici uničena, torej prav tako samo človek, kakor ti in prav tako ne zmore vsega. Draga moja, dobrodošla v reali. Skrajni čas, da odrasteš.

TO kako v reali zgleda real life telih na netu bi blo zanimiv vidt. V reali tud njihov partner ” ne dela nic”, obicajno ona snema, on montira objave. Ena velikokrat objavlja da ji priskoci na pomoc vse zivo, sestra, mama, tasca…pa se na potovanja grejo in skoz se smejejo….ja ce verjames. Kuhajo tud ne, grejo ven jest oz narocijo domov.

V glavnm to kar pises, JE REALNO. Sama zlo podobn s tem, da moj je vstajal na siht okol 2-3 ure ponoc, dam ga ni bilo nikol pred 4 uro popoldan-je terenski.  Otroka sta oba po vrsti prespala 6 ur in vec v kosu okoli 3m starosti. Pred tem dejansk nisem vedla zase…kaksno umivanje/ tusiranje…ce sem mojmu dala otroka pazit, ko se je vrnu iz sihta je on zaspal na tleh otrok okol njega plezal… kuhala vsak dan sproti ali kdaj za kak dan v naprej. Prva npr se sploh ni hotla v vozicek dat, drla na vse pretege, tasce in tasta do 2l starosti ni vidt mogla pa vsak dan smo se videvali. Kricala na vse pretege, le pri nama je bila mirna, tako da z njima si nism mogla pomagat

Kaj tocno je pri vas bos mogla sama pogruntat.

Mene vem da je dolgorocno resevala rutina. In to je tudi spi ko spi otrok, tudi cez dan. Pol ure pa pol ure.

Priprave na kosilo vsako minuto ko je bilo mogoce, od jutra naprej.  Vsaka min predpriprave boljs po malem kot vse naenkrat. Aja pri nas dostave ni.

Potem sem poleg dojenja zvecer uvedla tiste kasice, ki so za vecerjo misljene.  Rutina je bila stalna in sicer glasne zadeve do max 16h, nato umirjanje, drzanje doma, priprava na spanje, vecerja…vse bolj ali manj na tocno uro. Tud nikol nisem rinla na zure, veselice z njima. Aja enim pase spanje z otrockom v postelji meni ni. Prvo je strah pred tem da bi otroka zadusila prevladal, drugo pa, joska mu ne more bit skoz na izvoli vsako sekundo in vsak stokec ni potreba po hrani. Po vsakmu podoju sem ju dajala spat v svojo posteljico, ki pa je bila zraven mene in velikokrat samo dotik roke, ju je pomiril. Pa da se kdo ne spotakne, se zivali ravnajo tako. Ja prve dni so skoz na izvoli, potem pa mladice postopoma odstavljajo, s tem ko jih ucijo lastnega prehranjevanja.

Ce imas moznost, kdaj naroci hrano domov ali v zrgovini kupi za vaju kdaj predpripravljeno…da vsaj kdaj tako postukas.

Ta nasvet res ni dober nasvet za dojenčka. Dojenček potrebuje bližino, kar dobi z dojenjem. Dojenje ni samo hrana. Je stik z mamo, predelovanje čustev, tolažba, crkljanje… s tem ko se otroka nafila kot odojka ?‍??‍? je on v bistvu zadet od vsega sladkorja in preveč hrane. (Kot če bi vi pojedli kar celo pizzo pa še sladico čez pa kokakolo.  Bi se vam kam dalo, bi imeli energijo sploh za pogovor ?

Plus tega, nobena formula ne nadomesti materinega mleka. Ki se iz ure v uro prilagaja potrebam dojenčka. Formula je mrtva in mašilo.  Materino mleko pa je praktično xčudež narave.

Avtorici bi pa svetovala: sprejmi da sedaj urnik postavlja dojenček. Vem da ni ves čas lahko, ali partner lahko kaj sodeluje? Da si mogoče v miru umijes lase// skuhas kosilo  se vsedeš spiješ kavo?

Gospodinjska opravila pusti ob strani, vse te bo počakalo. Dojenček, malo nebogljeno bitje navajeno tvoje bližine, ki te potrebuje, in ki mu lahko kar on potrebuje daš samo ti, pa ne bo počakalo.

Jaz imam tudi “napornega” otroka. A zakaj ? Ker se odzivamo nanj, ker nam ni vseeno kaj se dogaja, ker mu ne zabijem dude v usta da imam mir, ker mu ne dam kar enih igrač samo da se mi ni treba ukvarjat z njim. Ker ga zanima svet okrog sebe, ampak iz mojega naročja.

Influencerke pa pusti ob strani, ker niso vredne 5 min tvojega časa.

Počivaj z dojenčkom !

Vse bo ok !?