Ima še katera od vas takšnega moža,
ki zlaže vsako besedo, je manipulator, živi vzporedno 2 življenji in se doma dela, da je vse OK, če mu pa kaj ni všeč oz. če mu poven da ne dela prav, je pa on žrtev. Sodelavkam pošilja povabila za zmenke, pa pravi da z njimi samo prijateljuje…psihično me je izžel do konca. V 30 letih zakona ni bilo med nama niti enega samega odkritega pogovora, ker pravi da ga naj pustim pri miru, v isti sapi pa zatrjuje da pri sodelavkah išče pogovor. Do mene ne pokaže nobenih čustev in empatije, sodelavkam kupuje darila. Zame pravi da sem mu samoumevna.
Se v tem opisu prepozna še katera med vami in kaj točno delam narobe da je vsak dan samo še slabše, tudi če upoštevam njegove želje? Ločitve ne sprejme ker se zgovarja na prizadetost otrok, ki sta stari 17 in 29 let. Ker sem čez vikend prebrala njegove maile sodelavkam ga že 3 dni prosim za njegov odgovor in zagovor. Vse kar sem včeraj po 3 dneh prošenj dobila, je zgolj vprašanje kako da se mi ljubi biti tečna in ne odnehati. Na vprašanje ali se zaveda svojih dejanj in ali mu je žal, je bil odgovor da se še ni odločil….iščem način kako ga nokavtirati z eno potezo.
Tole kar se midva greva zadnjih cca 13 let je psihološka vojna v kateri noben ne odneha, vendar mi zmanjuje moči. Ne zmorem več prenašati njegovega egoistčnega in poniževalnega odnosa do mene.
Prosila bi za nasvet kako mu vrniti na način da bo enkrat tudi njega bolelo.
Hvala.
pustiš ga.
ker če trideset let vztraja s tabo, že neko vrednost vidi v tem.
ne rabi se strinjati z ločitvijo, ker je dovolj, da se en partner hoče ločit. to, da se z ločitvijo ne strinja, je samo tvoja bergla in izgovor, da se TI ne ločiš
mislim, da sta oba kar tam tam. če bi ti res hotela na bolje, bi se že zdavnaj ločila
Ne zmorem več, 21.06.2023 ob 09:45
ki zlaže vsako besedo, je manipulator, živi vzporedno 2 življenji in se doma dela, da je vse OK, če mu pa kaj ni všeč oz. če mu poven da ne dela prav, je pa on žrtev. Sodelavkam pošilja povabila za zmenke, pa pravi da z njimi samo prijateljuje…psihično me je izžel do konca. V 30 letih zakona ni bilo med nama niti enega samega odkritega pogovora, ker pravi da ga naj pustim pri miru, v isti sapi pa zatrjuje da pri sodelavkah išče pogovor. Do mene ne pokaže nobenih čustev in empatije, sodelavkam kupuje darila. Zame pravi da sem mu samoumevna.
Se v tem opisu prepozna še katera med vami in kaj točno delam narobe da je vsak dan samo še slabše, tudi če upoštevam njegove želje? Ločitve ne sprejme ker se zgovarja na prizadetost otrok, ki sta stari 17 in 29 let. Ker sem čez vikend prebrala njegove maile sodelavkam ga že 3 dni prosim za njegov odgovor in zagovor. Vse kar sem včeraj po 3 dneh prošenj dobila, je zgolj vprašanje kako da se mi ljubi biti tečna in ne odnehati. Na vprašanje ali se zaveda svojih dejanj in ali mu je žal, je bil odgovor da se še ni odločil….iščem način kako ga nokavtirati z eno potezo.
Tole kar se midva greva zadnjih cca 13 let je psihološka vojna v kateri noben ne odneha, vendar mi zmanjuje moči. Ne zmorem več prenašati njegovega egoistčnega in poniževalnega odnosa do mene.
Prosila bi za nasvet kako mu vrniti na način da bo enkrat tudi njega bolelo.
Hvala.
Če želiš oditi stran od njega, je to tvoja odločitev in ne njegova. TVOJA. V zadnjih 13, verjetno 30 letih so tvoje odločitve postale njegove, ker ima njegovo mnenje vpliv na vsako odločitev, ki jo sprejmeš, vsak korak, ki ga narediš. Njegovo ravnanje ima vpliv na tvoje zadovoljstvo, tvoje počutje. Zavedaš se, da je nezdrav zakon, pa dopuščaš, da se on odloči namesto tebe, da ostaneš z njim? Torej se tvoje življenje vrti samo okoli njega, ne pa okoli tebe.
Malo premisli zadevo. Čas je, da se odločiš zase, s svojo voljo, brez njegovega mnenja. Strah te je oditi, ker si ga vajena, ga imaš rada … ampak če se odločiš, da z njim ostaneš, sprejmi njegovo ravnanje. Ker točno veš, kaj počne že dolgo časa, pa mu še zmeraj stojiš ob strani – torej ga podpiraš. Če, in upam da se, odločiš zase, spakiraj stvari in odidi. Polepšaj si življenje, nehaj čustveno trpeti, naredi sebi nekaj dobrega. Po opisu sodeč sem prepričana, da imaš tega dovolj, ampak je tvoj mož navada, ki jo imaš že 30 let, zato te je strah te spremembe. Ko enkrat prestopiš to mejo, boš videla, da sploh ni tako hudo, kot se zdaj bojiš, da je. In nekega dne si boš rekla, zakaj nisi odšla že 10 let prej.
Nikoli ne bom razumela žensk, ki tako sovražijo same sebe, da vztrajajo v tako gnilih zakonih. Te starši niso marali in ti niso vcepili kančka samospoštovanja? Je s teboj sicer kaj drugega narobe, ker pišeš, da mož ne pristane na ločitev? Od kje ti to, da mora pristati na ločitev? Namesto da sama sebe že desetletja mučiš s traparijami a la klicanje na zagovor, pogovore, tuhtanje o maščevanju in špilaš neko žrtev, razmisli o sebi. Kaj te je privedlo do tega, da si se spustila tako nizko in se ponižuješ, ko laziš za takim dedcem? Kaj ti po vseh teh letih res še ni jasno? Bo treba, da si bo drugo ali celo več njih pripeljal v domačo spalnico, tebi pa ukazal, da medtem očisti njihove čevlje in jim pripravi zajtrk? Kako nizko se boš še spustila? Ti mora res dobesedno pljuniti v obraz, da se boš zbudila? Ne bodi več sramota ženskemu svetu in svojim otrokom.
Mislim … resno? Ti se sprašuješ, kaj delaš narobe? Ma, ženska, ti si narobe. Čist. Na glavo narobe. In v glavo narobe.
Valda, da si tečna. Meni bi šla tudi na živce, če bi hodila za mano in me prosila in moledovala za pogovor. Poslušaj, mojega bivšega si opisala v prvem stavku. In zato je bivši. Ne pa da bi mi še bučke prodajal o sedelavkah. Pa če ti dec reče, da si mu samoumevna in zato zate ni daril … res, kaj mora še naredit? Te skloftat, zbrcat? Pa boš potem še kar hodila za njim kot zavržen cucek in se hotela pogovorit?
Ma, kakšen pogovor. Poglej, njemu dol visi zate. Ima te samo za gospodinjsko pomočnico, ker se to pač splača.
Kaj naj narediš? Ja, kaj, kaj? Odideš. Začni delat na tem, potem pa ga postavi pred dejstvo, da pač odhajaš. Zmenit se morata samo glede mladoletnega otroka in razdeliti premoženje. Ampak najprej moraš stran od njega fizično, ali pa on od tebe.
Ja, to ga bo najbolj bolelo, ker po moje je prepričan, da nimaš jajc za tga korak. No, pa saj jih verjetno res nimaš, pa boš še naprej prosila za pogovor.
…dobro to vprašanje.., kako ga nokautirat… če tako razmišljaš si že na pravi poti.., samo lagano sportski dalje.. Kakšna fora je to da si s sodelavkami mailira.., če niso maili povezani s poslom.. otroci so dost stari, zato daš knockout papirje za ločitev in stvar rešena…, pred tem si pa še ti mailiraš s kakšnim njegovim sodelavcem, kolegom..
Manipulator, 21.06.2023 ob 11:12
pripravi prej otroka, razloži jima in povej, da do zdaj si trpela, ker si menila, da je zanju lažje, da imata skupen dom, zdaj pa sta zreli in otroštvo za njima in več ne boš, ker boš preživela vsako sekundo življenja, ki ti je še preostala v miru. Njiju pa enako ljubiš oz. imaš rada in vedno boš.
Ta dva otroka sta ornk odrasla in sta ves čas lahko gledala, kako tip tole tepko hebe v glavo in jo ima za predpražnik.
“Prosila bi za nasvet kako mu vrniti na način da bo enkrat tudi njega bolelo.”
Pobožaš ga po laseh in mu rečeš, škoda, ker sicer si fejst poba, ampak nimaš pa nobene seksualne karizme, kot da nimaš moške spolne energije, tsk tsk tsk, ampak saj to ni nujno slabo, dandanes je veliko moških takih, enim ženskam je to mogoče celo bolj všeč in razmišljam, da bi te posebej priporočila tvojim sodelavkam kot potencial za “prijatelja”, ker so lahko tudi poročene pa ni nobene nevarnosti.
AVTORICA “Ne zmorem več” ,
ker je najmlajši star 17 let nekaj časa počakaj z ločitvijo, saj je v občutljivih letih, ko prehaja v odraslo osebo. Ne poslušaj egoistov zgoraj.
Ločiti pa se vseeno verjetno boš morala.
Ukrepaj pa že zdaj, saj kot si napisala, delaš največjo napako:
…………………………………..
” kaj točno delam narobe da je vsak dan samo še slabše, tudi če upoštevam njegove želje?”
………………………………….
In potem se čudiš, da si mu SAMOUMEVNA!!! Tvoje obnašanje je recept za to, da postaneš SAMOUMEVNA!
In potem še potenciraš to obnašanje, ko se ponižuješ s tem, da ga že tri dni PROSJAČIŠ za odgovore!!!!!
Razmisli zdaj.
Kar moraš storiti je to, da TE ON NEHA BRIGATI!!! Naj ima on odnose z kolikor sodelavkami hoče. To se te ne tiče več!
Pa kaj a ti mu še kuhaš, pereš itd. Če boš tako nadaljevala si izgubljen primer.
Skuhaj kdaj zase in za 17letnika. Sicer pa je 17 letnik že dovolj star, da bi si kuhati znal sam. Upam da si ga naučila, če hočeš, da ga bo kerakoli punca prenašala in da ne bo ostal samski. Ali pa ga začni učiti pripravljati hrano.
Saj menda niste ena tistih duhomornih družin, ki kosilo v tišini jeste za mizo? Jaz sem vedno jedel kosilo pred TV-jem. Pa sta bila starša bolj povezana, kot vidva z možem.
UKVARJAJ SE SAMA S SABO in z otroci kolikor te potrebujejo. MOŽ PA SE NAJ UKVARJA S SODELOVKAMI!
Nekaj časa ti ne bo verjel in se ti bo smejal kaj se zdaj greš, po času pa se bo začel ob tla metati. Dosegla boš, da ga bo bolelo in da se bo začel ubadati s tabo in laziti za tabo. To kar pač ti hočeš.
Če pa ne bo reagiral tako, pa boš imela le dokaz, da mu ne pomeniš dovolj in še zadnji razlog, da se loči!
Pa ne poslušaj traparij od komentatorjev zgoraj.
Forum je zaprt za komentiranje.