Kaj mladi sploh lahko počnejo v odročnih krajih

Mene kar zmrazi, ko gremo kam na izlet z družino in vidiš po nekih odročnih krajih, kaj mladi počnejo. Ponavadi so moški kakšni kmetje in opravljajo kmečka opravila. Ženske ponavadi ali se poročijo s temi kmeti ali pa životarijo in se sprehajajo tam sredi ničesar med ptički. Kaj sploh lahko drugega počneš, kot da greš na sprehod?? Ali pa se ga napijajo v gostilnah in veselicah

Skrbijo za naraščaj. Nas boš morda ti branil pred Rusi in ostalo drhaljo z juga in vzhoda?

Nas, kmete tudi zmrazi, ko vcasih moramo po opravkih v veliko, lepo prestolnico in vidimo vas, mescane, kako zabijate cas z ogledovanjem izlozb, kofetki in setnjo po nakupovalnih srediscih, bolscanjem v svoje telefone. In kot da to ni dovolj, s seboj vlacite se otroke.

Glede na nikakav obisk gledalisc, koncertov in muzejev mescani cele dneve visite samo po soping centrih. No, pa v tiste dva parka se spomladi in poleti zguzva 3/4 ljubljane. Res fino. Ni cudno, da ste vsi znervirani in blesavi. Vsa bitja, ki se guzvajo v prevelikih skupinah, so popadljiva.

Ja meni je tudi nekaj najbolj grozljivega.

Jaz bi se kar ubil, če bi živel kje drugje kot v Ljubljani.

Pa ko poleti se sprehajam ali kolesarim čez kake vasi so mladi moški brez majčk. In jaz se ne morem upreti, da jih ne pogledam.

In vsi me gledajo nazaj s prestrašenim pogledom. Zakaj? ?

Tudi jaz dobim tam neprijeten zelo občutek zapuščenosti odrocnosti. Na podeželju in manjših mestih mi res ni vsec… Rada imam Ljubljanio, ki živi in dogaja.

Ne predstavljam si živeti v teh luknjah. Mi gremo do Kočevja iz Ljubljane kdaj, ker tam živi naša stara mama ampak to so res tako hudo depresivni kraji tam vmes, Turjak, Lašče, Stara Cerkev,.. pa še vem da so še mnogo bolj odročni kraji kot to

pa seveda

in nihče nima avta, telefona ali računalnika, televizije tud ne poznajo, internet je samo, če ne piha, privezani so na bajto v vukojebini, pa iz šole so šli pri 12 letih in pol

Mastna pritlikava zaostala klošarska kura spet nori in odpira teme o vukojebinah.☝️? On ponosno živi v plesnivi luknji v Ljubljani brez ogrevanja in ponosno je hodil neuspešno v posebno šolo.

Kekec štajerski viharski, ja kaj pa lahko počnete tam razen kidate gnoj in ga pijete?

Mastne kure pečemo v pečici.☝️?

Živim na podeželju. Ker tega imamo dosti v Ljubljani. Pravzaprav ima Ljubljanska občina veliko podeželja.

Všeč mi je življenje na podrželju. Všeč mi je biti v naravi, saj jo imam le par korakov stran.

In všeč mi je, da imam mesto dostopno že po 30 minutah vožnje s kolesom. Zato sem skoraj vsak teden tudi v mestu(s tem mislim center Ljubljane in okolico). In to mi ogromno pomeni. Razen če je slabo vreme, potem ne grem do mesta tudi po dva tedna.

Česar si ne morem predstavljati pa je to, da bi živel nekje izoliran. In o temu je tema.

za “Jaz vem☝️”

Vozi med sotrpine v dnevnem centru kura. Ne rini med normalni razvite ljudi, ker ne sodiš sem.

V svoji “svetovni prestolnici” in hodi po nakupovalnih centrih gledat sebi enake. Kaj počnejo mladi po teh odročnih krajih? Različno. Tisti, ki kmetujejo imajo po navadi ali kar v večini kmetijske mehanizacije več, kot je vredno vse tvoje premoženje v “svetovni prestolnici”. Obdelujejo s tem svoje kmetije, dobivajo subvencije in kar solidno živijo. Si zgradijo hiše, se poročijo in skrbijo za naraščaj. Nekateri se vozijo v službo in živijo od tega.

Verjamem, da si težko predstavljaš, kako lepo je lahko na deželi, če greš samo skozi in na izlet. Vso delovno aktivno dobo sem preživela v mestu. Ko sem se upokojila in podedovala domačo hišo, nisem niti minuto razmišljala, če bi se tja preselila. Uredila, adaptirala v sodobno hišo in tu živim že deset let. Zame je milina zjutraj pogledat proti sončnemu vzhodu, v miru posedet v senci in spit prvo kavo. Mir, tišina in OMG res ptičje petje.

Ni vse za vsakega, zato ni dobro kar posploševat. Tudi v tako opevanem mestu je veliko revežev, ki ne vedo kam bi se dali.

Ja, jaaa….pa vodo iz studencev zajemajo…kaj so pipe, sploh ne vejo…. Čebela adela, dobro si to napisala, sem se nasmejala ob tem…

Je pa tako: živim na vasi in mi čisto nič ne manjka. Ko me prime, da bi se naužila mesta, se zapeljem do Maribora (dobre pol ure), grem v shopping, se dobim z znanko, greva na kavo, tračava, itd. Če mi je MB premalo, skočim do Ljubljane, obiščem sina, shopping, itd. Če se mi zahoče, ostanem kakšen dan, več ali manj pa kliznem domov v svoj mir.Živim v manjši vasi in v radiju 5 km imam vse kar rabim: trgovina z živili, cunjami, tehniko, kafiče, restavracije, šolo, zdravstveni dom.

Edino, kar me moti pri življenju na vasi je samo to, da vsak vsakega pozna. Sodedje vsak tvoj premik po dvorišču začinijo s svojim pojavom na oknu, prav tako, če dobiš obiske.

Meni je še včasih moja mala vasica preveč in potem se umaknem v svoj vikend med vinograde. Tam pa….divota – mir, tišina, uživanje na polno….

Ja, smo zelo različni – eni bi kar naprej, da se dogaja, dogaja in še dogaja okoli njih, drugi pa smo bolj umirjeni…in nam tako paše.

Konec koncev pa ne enim ne drugim nič ne manjka, če si življenje uredimo po svojih željah.

Fukajo ovce zabitih nacistov.

Me prav zanima, koliko ljudi v Ljubljani resnično izkoristi bližino gledališč, muzejev, opere, koncertnih dvoran…

V resnici – kaj in kako pogosto pa ti počneš v LJ, česar drugje ne bi mogel?

Jaz sicer živim v manjšem mestu in mi odgovarja, da grem lahko na kakšen dogodek peš ali s kolesom. A tudi v tem mestu je ponudbe bistveno več, kot je izkoristim. Najpomembnejši plus življenja v mestu je bil zame, da otrok ni bilo treba razvažati po dejavnostih. Prijatelje za druženje imaš tako v mestu kot na vasi. Na vsake toliko se pač odpelješ na kakšen dogodek v LJ (Ljubljančani pa se za vsak konkreten sprehod v naravi). Greš pa lahko direktno od doma na kak hrib, v gozd, k reki…

So plusi in minusi življenja v mestu in v odročnih krajih.

Ti nas boš branil ???.

Še svojega življenja ne znaš poštimat. Podji raje na kakšno predavanje ???.

“Mnmnmn17”, 

SPLOH NI RES❗❗❗

Vsi PLUSI so v Ljubljani.

Ker neveš kako zgleda LJUBLJANA ti jo bom opisal.

No kako bi opisali Ljubljano:

Ni lepšega kot mir narave, da zaplavaš v ledeni gorski reki, da predeluješ lastno hrano, da kupiš zdrave izdelke iz bližnjih kmetij ne pa neko uvoženo hrano v plastiki.

Da jezdiš konja po prostranih travnikih in nikjer žive duše.

Da opazuješ srnjad, lisice, divje zajce, sove, ujede. Naletiš celo na jazbeca. Ali pa od daleč opazuješ medveda.

No tako je v moji Ljubljani, ki je kar 79% podeželska. PRAVZAPRAV NOBENA VAS V SLOVENIJI NIMA TAKO OGROMNIH PODEŽELSKIH POVRŠIN, KOT MI. ?

No tako večinoma zgleda moj dom, moje mesto:

.https://runda.si/article/vse-vasi-ljubljanske-obcine

Ja to je ESENCIALN TIPIČEN prikaz okolja kjer živim (saj ga takšnega pač večina: 79% ! )

ljubljančanki obirata:

.https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/zivljenje-na-podezelju/

.

Mladi kmeticki so vsi pri gasilcih in v cerkvi. To je največ, kar se jim dogaja, ko pa pridejo v mesto se pa preveč sprostijo

Ja to sem pa pozabila napisat tisti zgroženi avši iz prvega posta. Vsi po več avtomobilov, tv, računalniki, internet, po celi občini vse ceste asfaltirane, vodovod že vsaj 10 let. Ceste so pozimi prej in boljše splužena kot AC, ker to delajo domači fantje s svojimi ogromnimi John Deriji.

V naši občini so najdaljše tekaške proge v SLO. Urejene “u nulo” za obe tehniki. Vse dneve, sploh čez vikende je bilo tooolikooo mestne gospode na obisku, da je zmanjkalo parkingov in prostih stolov v sosednjih gostinskih lokalih.

Pošto, banko, zobno in splošno ambulanto tudi imamo. V lanskem letu je občina pristopila h projektu Zlata mreža, kupila avto, usposobila 14 šoferjev prostovoljcev t.i Prostoferjev, ki opravljajo prevoze starejših vsako dnevno. Brezplačno.

Tako, da ja, res “trpimo”.

Mladi visijo na telefonih.  Enako kot po mestih.

Medtem, ko v malo večjih vaseh(npr Ljubljana, Maribor,..) v svoji sobi “drgne” dvoje telefone in občuduje influenceje, oni pač več družijo in posledično sexajo…   kaj pa naj človek počne drugega v takšnih “zabačenih” krajih.

Prvo, bi se bilo potrebno odbraniti, pred anglosaškimi kreteni, in židovskimi masoni. Šele nato, pridejo, na vrsto ostali.

Odgovor je bil, namenjen veselemu očetu!