Imate denar, kaj si privoščite?

Tisti ki imate veliko prihrankov, ali ste podedovali, kaj ste spremenili v življenju, če ste bili prej celo življenje varčni, skrbni?Saj se ne moreš spremeniti in kar začeti brezglavo zapravljati, če ti to ni v naravi? Sama sem v taki situaciji, za otroke smo poskrbeli in jim zagotovili lastno streho nad glavo. Po nama z možem bodo še ogromno lahko podedovali. Meni je škoda, da bi vsak dan jedla po dragih restavracijah, mi to ne pomeni toliko. Saj greš, ampak kar iz navade pogledam in ne naročim najdražjih stvari, ker sem celo življenje morala gledati na denar in biti skromna. Na oblačila nisem mahnjena, se mi sploh ne da v shopping, k frizerju grem, pa na barvanje las.Potovanja da, vendar sedaj v covid času imaš več težav kot uživanja. Podariti denar, spet moraš vedeti, komu podariš denar, je ta res v stiski ali zlorablja dobroto drugih.Avto spet, a rabiš avto za 100.000 eur? Moja mama je vedno živela kot največji revež, varčevala, ko je umrla, nas je skoraj kap zadela, koliko je imela privarčevanega. Tako življenje si ne bi želela, čeprav sem mami podobna, saj sem tudi sama skrbna, lahko bi rekla skromna. A se moram naučiti tudi kaj sebi privoščiti.

No, pa si v bistvu kot tvoja mama in tvoje bo tudi kap, koliko denarja bos zapustila!

Denarju dajes prevelik pomen in v bistvu sluzis ti denarju in ne denar tebi!

Zakaj si v restavraciji ne narocis nekaj, kar je pregresno drago, ce si to lahko privoscis in imas rada oziroma bi probala?

Ok, frizerji in oblacila te ne osrecijo, osreci te pa verjetno kaj drugega, zakaj si tega ne privoscis v veliki meri? Ne ves, kaj te osrecuje? Ne upas?

Ves kako je, smo ljudje, ki nam male stvari pomenijo veliko in nas naredijo srecne, nimamo obcutka, da si trgamo od ust ali da sparamo, ker ko gremo v restavracijo, si tam privoscimo tudi kaj pregresno dragega, ce se nam zalusta.

Sem podedovala, pustila sluzbo, zivim od najemnine, ne trosim na veliko, ker nimam te potrebe, mene osrecujejo male stvari, ki se jih ne da kupit, a kar si zazelim, si privoscim.

Sem srecna. Se zavedam, da sem srecna. Poznas ta obcutek? To ni tisto, ko si govoris, da si zdrav, otroci preskrbljeni in moz zadovoljen, to je tisto, ko se zjutraj zbudis in se vesel, da si se zbudil v nov dan, pa karkoli ze bo ta prinesel.

Si tako srecna?

Si ti srečna? Si sigurna da si srečna? Poznam zelo malo ljudi, ki so res srečni, Sama delam, ker me to osrečuje. Ne živim od tega, kar imam, ampak ustvarjam še novi denar, ker moje delo prinese nov dohodek. To da me pa nekdo “nategne” v restavraciji in mi proda nekaj, kar ni vredno, za velik denar,  pa mi naredi več slabe volje, kot bi me osrečilo. Ljudje smo različni, lahko to razumeš?Če si res srečna, se moraš naučiti pa tudi strpnosti, da smo ljudje zelo različni med seboj. Mene osrečuje, da mi sosed reče prijazno besedo, na pomagam ljudem in živalim. In nekateri nismo za borze, bitcoine pa kavice od jutra do večera po ljubljanskih lokalih, ker imaš dela vrh glave.

Isto sem se sam spraševal. Mesečno mi ostaja ogromno denarja, pa se ničemur ne odrekam. Ne zapravljam pa brezglavo na bedarijah.

Tako zdaj že nekaj let denar investiram na vse konce in kraje. Treba je gledat na prihodnost. Tako rožnati časi kot so zadnjih nekaj let bodo minili in čakajo nas težji časi. Takrat bodo vsi ti presežki prišli prav. Če bi zdaj vse brezglavo zapravil, bo takrat problem.

Nič skrbet, saj vam bo inflacija vse požrla. Tako pravijo. Sicer so pa denar samo ene naprintane številke brez kritja. Tudi to pravijo.

Ne zapravljam pretirano. Kupim si kar mi je všeč ali kar potrebujem, nisem pa obsedena z nakupovanjem. Nek delež sem vložila v sklade, za ostalo še ne vem kaj bom. Najslabše je, da denar leži na banki.

Nisva podedovala, sva pa sama ustvarila več kot bova lahko porabila, preskrbela za otroka, da imata dovolj nepremičnin, da jima ne bo treba delati, ampak bosta lahko živela od najemnim. Kako živimo? Normalno, vsake toliko časa kakšen nakup, ki pa ni zgolj nakup, ampak investicija: lahko je to ura, torbica, stvari, ki niso trenutna modna muha, ampak klasika, ki ji bo cena rastla.  Prihranke imam v kripto kovancih, da jih ne požre inflacija. Tudi mi smo najbolj prikrajšani, ker ne moremo potovati, smo si pa zato ustvarili rezidence na deželi, morju in hribih, da se lahko umaknemo iz mesta in nismo zaprti samo doma. Čeprav mi ne bi bilo treba hoditi v službo, še vedno delam, ker me to polni, res pa da večino časa iz morja. Vsako leto doniram. Vem, da večina nima take sreče, da ji ne bi bilo treba skrbeti za denar, moja sreča je v družini, ki mi največ pomeni.

No tengo dinero. 

To da otrokom ne bo treba delati, se običajno kot boomerang vrne….

Zakaj vi zamenjali življenjski stil, ki vas že sedaj osrečuje? Veliko nesrečnih ljudi zmotno misli, da bodo nekoč ko bodo imeli veliko denarja kar naenkrat srečni. To še skoraj nikoli ne zgodi – večino nas najbolj veselijo Male stvari, ki so že sedaj brezplačne in pa seveda odnosi(mož, otroci, prijatelji, znanci, skupnost…).

Denar lahko še naprej varčujete brez nekega namena mogoče bo kdaj prišlo kaj zelo nepredvidljivega npr(potres, ali pa Drago zdravljenje). V najhujšem primeru bodo vašo vnuki dobili Visoko dediščino(podobno kot vi).

Denarja je dovolj, da ostaja, otroci preskrbljeni. Kaj mi bo se vec? Kar si zelim, je pokrito.

Kaj mi bo kovter 10x10m, ce se cez in pocez dobro pokrijem in zavijem v 2x2m in se ta je prevelik? Razumes razliko?

Ja, sem srecna.

Zjutraj se zbudim srecna in zvecer grem spat zadovoljna, zaspim v sekundi. Miren spanec je najvec, kar lahko imas!

Prijazna beseda soseda mi ne vzbudi obcutka srece, je pac prijazen, ker je in tak, ne zaradi mene. Osreci pa me, ce staremu sosedu pomagam nesti klima napravo od avta do dvigala in potem od dvigala do stanovanja, pa ne zato, ker sem zdaj faca, da sem mu pomagala, ampak samo dejstvo, da sem bila ob tem casu na tem mestu in da sem mu lahko pomagala.

Obcutek srece obcutim vcasih, ze ko odprem pipo in voda tece ali kliknem stikalo in sveti luc. Ne vsakic, a vcasih se mi res zdi, da sem srecnica, ker zivim v casu, ko imamo tekoco vodo in elektriko doma.

Denar na banki me ne osrecuje. Je res neka varnost, da ves, ce se karkoli zgodi, da rabis denar, imas kje vzeti. Ampak dokler tam na banki lezi, meni ne koristi nic, ce si z njim ne bi vsake kvatre privoscila tistega zrezka za 100e, ki je precenjen, a konec koncev, s tem ‘nakupom’ pripsevam k blaginji gostinca, kuharja, natakarja, cistilke, mesarja, kmeta in se koga, kar tudi ni zanemarljiva sreca.

Dobro napisano – in se kar strinjam. Razlikujemo se le pri tistem zrezku… meni npr. se ne zdi vredno, in zato tega ne počnem. No… mogoče včasih, če to razveseli koga bližnjega.

Me pa zelo veselijo in osrečujejo majhne vsakodnevne radosti – in tudi če mi jutri kapnejo milijoni, ne bom verjetno spremenil ničesar v svojem življenju.

Nimam denarja in nič si ne privoščim. Danes sem dobil položnico za plin, 150 EUR, obratovalni stroški 220 EUR, elektrika 95 EUR.

Imam še majhnega otroka, tako da gre večina “odvečnega” denarja v izkušnje/aktivnosti. Zadnji dve leti manj seveda. Drugače pa jaz res uživam v potovanjih. Ne hoteli pet zvezdic ipd., ampak potovanja v kraje k domačinom, spoznavanje ljudi, kultur…. Pri tem ne gledam na denar. Lanski budget za potovanja sem namenila za dobrodelnost, postavili smo vodnjak za domačine v eni vasici. Ker je otrok majhen, jaz delam (imam svoje podjetje) mi tudi ni škoda denarja za pomoč v gospodinjstvu ipd.. Ni mi škoda denarja za stvari, ki mi olajšajo vsakodnevno življenje. Za hči je poskrbljeno kar se tiče šolanja in stanovanja. Za ostalo bo morala pa kar sama. Ni mi tudi škoda denarja za dobro hrano, za oblačila in izdelke podjetij, ki so skladne z mojo moralo in življenjskim pogledom. Ni mi škoda za izobraževanja ipd.. Imam tudi par dražjih kosov nakita in par torbic. So bila darila od moža. Sama si sicer ne bi kupila ker mi te stvari ne pomenijo veliko, ampak ker mi on mi pa veliko pomeni in upam da ostane hčerki. Zadnji dve leti veliko razmišljava o nakupu hiše ob morju. Običajno sicer raje potujemo po različnih koncih, nismo radi dolgo na enem mestu, ampak zadnji dve leti se nam pa ta možnost zdi vedno bolj zanimiva.

Tako ko berem take zapise… Npr uvodnega…

Zajebano…

Uživa drugi…

Obstaja ena zgodba…

Bil je en clovek… In kot mlad je zacel zbirat kovance… No… In nikoli se ni porocil ostvaril druzine… In je pa ostarel… In ni vedel kaj bo z vsem kar je nastekiral… Komu bo pustil itd…

In kaj je naredil…

Goltat je zacel.

Ne vem a je to da si proklet al je obup…

Vglavnem zadusil se je.

Ne veselijo me te stvari ki veselijo povprecnega cloveka. To vsak lahko. Brezveze je to zame…

?

Možda bi se trebo oženit.

“Mesečno mi ostaja ogromno denarja,”

:))))))))))))))))))))))) Koliko? Nekaj milijonov? Ker to bi bilo ogromno.

5.000-10.000 NI ogromno. DALEC ,dalec od tega.

S zeno imava 8.390 neto mesecne place (oba skupaj). V Sloveniji se imava za bogate. Ko pa to povem kolegom v Italiji,Nemciji,itd…se mi smejejo. Na zahodu si stet kot bogat,ko imas par milijonov mesecnega dohodka.

Mislim, da si bogat, ko imas mio eur +. Vecina misli, da smo si teh nekaj mio prigrebli na neposten nacin. Pa ni res. Se da! Ce zivis normalno, spremljs trende, delas, vlagas, prodajas in kupujes, se da! Mi smo zaceli z nepremicninami, vse prodali, na koncu imamo samo novogradnje na top lokacijah. Oba delava. Imamo svoje podjetje, vlagamo, nepremicne, krpipto. Na koncu je sestevek 20.000 eur/ mesec prihodkov iz naslova nepremicnin. Plus podjetje in obe placi. Pa se vedno zivim na zemlji, delam. Otroka nista v privat solah. Jaz imam svoj vrt, moz nabira gobe, zivimo cisto normalno zivljenje. Vozim avto na elektriko. Imam gospo, ki pocisti stanovanja. Zivim na treh lokacijah. In veliko prispevam druzbi.

Jaz sem si privoščil hišo v Severni Dalmaciji in zgodnji odhod v penzijo.

Jaz sem kar nekaj tega podedovala. Pošteno podedovala z lastnimi rokami. Pameti je bilo treba malo, samo za podpis na sodišču. Sem kot mlada vedela, da bo tako, zato se nisem trudila za karkoli, no, pridobila sem izobrazbo, pridobila prek vez določeno solidno službo, ker sem vedela, da bo treba na torto čakat vsaj dvajset let in medtem tudi solidno živet in mladost izživet … Splačalo se je čakat in na obiskih široke nasmehe delit, tace na riti spregledat, da ne rečem še kaj. Vse to plačano! Dedovina, majko mila, i dolce vita. No, tako, za srednji sloj, da ne pretiravamo, niso to zdaj milijoni in milijoni … Ali ima se – može se.

Za Rok…

Saj realno, nek hudo prestizni in drag meni v neki restavraciji z nesteto takimi in drugacnimi zvezdicami, na koncu ni nic posebnega in lahko v neki spodobni restavraciji jes bolje za bistveno nizjo ceno.

Zelela sem samo povedati, da ce ze gremo v restavracijo, ne gledamo na cene, vzamemo pac tisto, kar se nam takrat lusta. In seveda, da s placilom obeda v restavraciji, prispevas k dohodku cele vrste ljudi, ki so dodali svoj prispevek, da si ti dobil tisti zrezek na kroznik.

Cisto mimo teme, kot zanimivost, bila sem na eni poslovni vecerji, ki jo je en poslovnez organiziral doma, kuhala je njegova zena, ki drugace kuha samo za druzino, vecerja v stilu finih obedov z 8 hodi… Jaz boljse nisem jedla in vsi smo se strinjali, da je bila vecerja vrhunska, pa so bili tam ljudje, ki so jedli ze v marsikteri svetovno priznani restavraciji.

Hm…

Mi ne šparamo nič na elektriki in ogrevanju, el je 50€, ogrevanje 100€ za 85m2, plina nimamo.

Mnja

Pa saj ni fora, da jes v prestiznih restavracijah. Pri nas je Wolt 1 x tedensko, da podpremo lokalno skupnost. Nismo vsi bogatasi preseratirji!

Te nič ne zanima, nimaš nobene želje česa doživeti, poizkusiti, kam potovati, kaj videti?

Denar seveda ni edini faktor, glavno prašanje je predvsem, koliko imaš sploh prostega časa.

Kar se tiče epidemije: trenutno je tako ali tako najslabša epidemiološka slika ravno v Evropi. Če bi jaz imela sedajle čas, da se spokam nekam v tople kraje, kjer je manj okužb in hkrati na voljo primerna zdravniška oskrba, bi bila že jutri na letališču in me tri mesece ne bi bilo nazaj.