Ali kaj date fehtarjem pred trgovinami?
Dam tistim, ki dajo kaj od sebe.
Na Kajuhovi pred Hoferjem sta bila izmenicno ena zenska in en moski, oba sta mi dala vozicek, da ne iscem kovanca, moski se je veckrat ponudil, da mi pomga z vreckami, njima sem dala euro.
Tistim, ki za ‘dober dan’ ali se to ne, pricakujejo euro, pa brez slabe vesti ne dam nic.
Večinoma dam 1€ ali 0,50 €. Razen, če je kdo vsiljiv in si mislim, da bo dovolj nabral od ljudi, ki imajo več od mene. Osebno bi se raje ulegla pred vlak kot prosila na cesti. Izhajam iz tega, da je to ponižujoče in nevredno življenja. Zato se mi smilijo, še zlasti tisti, ki se jim vidi, da jim je težko.
Za marsikoga je življenje težko, ker je manj sposoben ali duševno bolan, hitro se lahko zdrsne čez rob.
Dokler sem sita in imam za svoje drobne radosti, lahko komu kdaj z drobižkom polepšam dan.
Meni grejo počasi na živce. Pridem v Spara dopoldan, pred vrati prodajalec Kraljev. Pridem popoldan, pred vrati prodajalka Kraljev, torej imajo že po “izmenah” medsebojno dogovorjeno, kdaj pridejo fehtat. Na kakšnega nesramnega še nisem naletela, mi pa noben ne bo rekel, da niso vsiljivi – kako pa se namreč reče temu, da te vsakič, ko greš mimo, oblaja s tistim “‘dan” in te prisili, da se obrneš k njemu in odzdraviš? Ne gre za nekega varnostnika ali zaposlenega (prodajalko, čistilko) v trgovini, ki bi s pozdravom izkazoval vljudnost in prijazno obnašanje, ampak za čisto manipulacijo. Že to, da se nastavijo direkt ob vrata trgovine, po možnosti zraven kakšnega koša za smeti ali vozičkov (tako da se jim nikakor ne moreš izogniti), bi morali prepovedati. Nikjer v tujini ne vidim tega fehtarjenja pred vhodi v trgovine, ne vem zakaj je pri nas tako. začeli so pred Hoferjem, zdaj so povsod.
Revijo ko izide, redno kupujem, plačam 2 EUR, včasih dam enak znesek in revije ne vzamem, to je pa to. Vsak dan pa no-go, iz principa ne.
Zadnjič pred Eurospinom na Rudniku je invalid na vozičku po slovensko vprašal mimoidočo gospo za drobiž in mu je začela na polno nabijati, da ima roke s katerimi bi lahko delal čeprav nima nog. In kar ni nehala, da pozna polno invalidov, ki delajo. Revež ni vedel kako naj se je reši. On je zaslužil colngo tisti dan.
Jaz ponavadi dam. Ne dam mladim, ne dam romunskim beračem na kolenih in ne dam tistim, ki vsiljivo rinejo zraven pred trgovinami.
brez slabe vesti, 10.01.2022 ob 13:33
Dam tistim, ki dajo kaj od sebe.
Na Kajuhovi pred Hoferjem sta bila izmenicno ena zenska in en moski, oba sta mi dala vozicek, da ne iscem kovanca, moski se je veckrat ponudil, da mi pomga z vreckami, njima sem dala euro.
Tistim, ki za ‘dober dan’ ali se to ne, pricakujejo euro, pa brez slabe vesti ne dam nic.
ENako.
Sm že parim tem ponudla tud delo, sicer na črno ampak nima veze. Eni sprejmejo, in takim tud rade volje pomagam. Imajo tile ki so jim ponudl delo tud njihove kontakte oz se ve kje jih dobit ko bodo spet prav pršli za pomoč.
Sm naletela tud na take, ki smo jim ponudl delo, pa so spizdil.
Sem odpiral pa mi je slo to po glavi za dober dan… Ja. Veckrat se mi je zgodilo pred lokalno trgovino to… Pridem pa niti pozdravi ne… Premerijo oni to… So kr preracunljivi.. Ne vsi… Ah… Ko bi vedel… Takemu ki ne rece dober dan… Nima res kaj pricakovat.
Samo… Ima jedan ajet… Dobro na zlo, ne…
Ne dajem denarja. Kupim sendvic. Pravzaprav dam tudi drobiz samo res res redko.
odvisno, 10.01.2022 ob 19:30
Odvisno, kakšen day imam pri trgovanju tisti dan. Če govorimo od 10.000€ in več dnevnega zaslužka, potem verjemi, da hočeš biti moj prijatelj tisti dan. Sem spustu tudi že 500€ klošarki pred Hoferjem, ko sem šel kupovat alkohol za večerni žur.
Vidiš, selo res ne može iz čovjeka. Ti boš kmalu revež, verjemi 😀
En narkoman včasih v centru Lj ful teži in je nasilen, kolegici ke kar v kolo brcal, ko je rekla, da nima drobiža.. S sabo ima en in isti izvod Kraljev ulic. Zadnje čase pa ga videvam, čisto zadetega, na stopnicah v pasaži Maxija.. Ne vem, zakaj Maximarket nič ne ukrepa, ker je včasih res neprijeten vonj, pa še kakšne igle bodo naokoli ležale..
Sem. Dokler mi ni eden rekel, ker res nisem imela nič v denarnici gotovine, da bi se pa lahko že malo pobrigala. Resno? Da se, pobrigam, da plačam vse stroške. Pa še kakšna bolniška. Naj bi potem on plačal, ker bom stisnila. Z negotovino. Od takrat grem pač mimo. Pa takrat so imeli okrog centra Ljubljane vsi tahude mobitele. Je bil en čas, ko so vestno “stražili” okrog Bavarca. Pa pol slišiš, ej, pridi sem, tu talajo, ker je ravno bus, naprej pa še avtobusna. Žal. In tisti mladi, ali starejši, celo delajo, pa so se sredi čopove našemili, da jih kdo ne spozna. Pol pa pravi, saj ta je pa naš sosed, imajo to in ono, pa še služi kot “kurent” sredi Ljubljane. Ko pa rečeš, ok, pejva po sendvič, hujša hajka, kot da bi jim kaj ukradel. Sorry, za kar se nič ne opravičujem. Sorry se včasih zgolj reče, ko manipulirajo nekateri. Če že, bom kam uradno prispevala. če že.
Forum je zaprt za komentiranje.