Hude težave z najstnico, kaj ji je
Pozdravljeni.
Potrebovala bi nasvet glede hčere. Septembra je šla v srednjo šolo, obenem sva se tudi preselili v oddaljen kraj k mojemu novemu partnerju. S hčero se ne razumeta. Ona je do zdaj živela v permisivni vzgoji, on pa je bolj strog. Jaz sem ji vedno popuščala, ker mi je znala vzbuditi slabo vest. Sedaj so se razmere zelo poslabšale. Že prej me ni upoštevala, sedaj pa smo na bojni nogi. Ves čas ždi v svoji sobi, večinoma na tel in računalniku. Sobe ne pospravlja, ostalih del po hiši noče opravljati (npr sprazniti pomivalca..). Če se želim pogovoriti z njo, takoj stopi v vlogo žrtve (se je selila zaradi mene, jo moj novi ne mara…). Ko ji hočem kaj razložiti, povzdiguje glas, vpije name, me podi stran. Jaz se odmaknem, sicer bi dobila histericni napad (ona).
Vedno bolj je apaticna, vseeno ji je za vse. Čez dan tudi veliko spi. Ko pa je na računalniku, se sliši glasen smeh, glasno pogovarjanje. Pravi, da ji je samo to še v veselje. Zdi se mi, da sem popolnoma zavozila, ne znam precenit, ali je res v kakšni stiski, depresiji, ali samo hoče doseči svoje z vzbujanjem slabe vesti. S partnerjem se kregava zaradi nje. Pravi, da ji popuščam, da se obnaša nenormalno in da on ne misli imeti nobenega opravka z njo.
Mnenja?
Najstnica se tako obnaša, ker je v stiski. Kaj lahko narediš? Vsak dan si vzami čas samo za njo in se skušaj z njo pogovarjati. Na lep način. Vztrajaj, četudi te zavrača. Na koncu lepo reci, da bi prosila, če npr. vsak dan odnese smeti ali kaj podobnega. četudi ne naredi, ne obsojaj, ne kritiziraj, samo vztrajaj. Pa vsak dan ji povej, da jo imaš rada, da mogoče to ne znaš pokazat, pa da bi rada. Vprašaj, če jo lahko objameš. Ipd. Vse, kar zares potrebuje je tvojo, vajino ljubezen in sprejetost. Meje so ok, vendar je težko, če se zaradi tega hčerka še bolj zapira vase. Glede partnerja pa prosi za potrpežljivost. Je v občutljivih letih in naj zatisne vsaj eno oko, če ne dva. Srečno!
jao842, 22.12.2021 ob 13:30
Otroka bi vedno postavila na prvo mesto. Sploh pa se ne bi selila zaradi partnerja na čist drugi konec, če bi imela otroka, ki je navajen nekega kraja, doma.
Kaj za hudiča matere delate svojim otrokom.
Otrok je prvi!
Jebes jebaca!
Ce ze vidis, da ni simpatije med novim frajerjem in otrokom, pa kaj silis v skupno gospodinjstvo?! Kaj je z vami narobe?!
Moja sestricna ima dva otroka, bivsi je ena propalica, cez cas je spoznala enega tipa in zdaj zivi z njim tudi ze nekaj casa, med tem sta otrika tudi ze idrasla, ampak ta njen tip je njena otroka vzel za svoja, nobene razlike ne dela med avojim otrokom in med njenima, skupnih otrok zal nimata. V takem primeru je to ok, da pa spravis pod isto streho otroka in jebaca, ki se ne marata, ma, daj, zenska, kupi si vibrator!
Pozdravljeni,
Avtorica vprašanj, obrni se na strokovnjake, ne pa na tale forum, ki vas bo samo še bolj zmedel in raztresel.
Pojdi v knjižnico in si izposodi kup knjig o tem kako ravnati z najstniki. Na internetu npr. poišči nasvete gospoda Juhanta, in se včlani na obveščanje.
Za hitro gašenje nastale situacije, ti svetujem, da se vsi trije pogovorite. Ti, tvoj novi partner in hčera. Ne ločeno. Prvič… ti si mama odrasla oseba, ravno tako tvoj partner, hčera je tista, ki odrašča in se od vaju in ostale okolice uči, kako bo nekoč živela sama. Če si se preselila in zamenjala okolje hčeri, to ni neka tragedija. Mladi, so izredno prilagodljivi, le zaupanje morajo imeti. V novih okoliščinah se znajdejo bolje, kot okoreli starejši odrasli, zato je skrb odveč.
Kot drugo, prični vzgajati svojega otroka. Kako lahko cele dneve ždi v sobi in uporablja telefon in računalnik? Kje so omejitve? Kje je nagrajevanje za pomoč pri odnašanju smeti, pomivanju posode? Pričnite skupaj početi “zunanje” aktivnosti…. skupni sprehodi, izleti, nakupovanja. Tako boste pričeli plesti družinsko socialno mrežo. Trenutno ste le sostanovalci, nič kaj več. Pričnite se boriti za odnose.
Na začetku bo težko, a vajeti imaš najbolj v rokah ti!!! In tvoj novi partner, z njim sta odgovorna za najstnico. Ker je vaša situacija in odnosi v hudi rakasti fazi, bo potrebno veliko veliko truda, da se izkopljete in ponovno povežete. Če imaš voljo in željo boste lahko uspeli in bili nekoč veseli en drugega.
Če vam je vse to tuje kar sem vam napisal, potem vse skupaj pozabite.
tocno tako!, 22.12.2021 ob 17:30
Otrok je prvi!
Jebes jebaca!
Ce ze vidis, da ni simpatije med novim frajerjem in otrokom, pa kaj silis v skupno gospodinjstvo?! Kaj je z vami narobe?!
Moja sestricna ima dva otroka, bivsi je ena propalica, cez cas je spoznala enega tipa in zdaj zivi z njim tudi ze nekaj casa, med tem sta otrika tudi ze idrasla, ampak ta njen tip je njena otroka vzel za svoja, nobene razlike ne dela med avojim otrokom in med njenima, skupnih otrok zal nimata. V takem primeru je to ok, da pa spravis pod isto streho otroka in jebaca, ki se ne marata, ma, daj, zenska, kupi si vibrator!
Jebač in vibrator?
Ma nehi no! Če ti misliš samo na seks, ni nujno, da je tako z vsemi na svetu.Ženske gremo v skupno gospodinjstvo tudi zato, da lažje finančno preživimo.In je lažje tudi za moškega.Ker ima oprano in še kaj!
Oba imata koristi, če se seveda razumeta!Za hčero je to seveda dvojni stres : nova šola in povsem novo okolje.
Pa tudi razvajena je, seveda, če se tako obnaša.
Da pa partner pred tabo reče, da se obnaša nenormalno in da on ne misli imeti nobenega opravka z njo – je pa zelo grdo!
Zapre naj kljun in naj bo tiho.Lahko bi se vzdržal takih komentarjev.
Je pa res -naj se on kar distancira od vzgoje -on jo vzgajal ne bo.Tvoja hči ima mamo in tvoja hči ima očeta!
Vidva sta dolžna poskrbeti zanjo, ne sedanji partner.
Bo tudi zanj bolje, da se ne vpleta.
Imam najstnico in ce bi bilo po njeno, bi neprestano visela na omrezju.
Je res, da za tvojega otroka gre za hudo spremembo – sola, okolje in se druzina.
nimam pametnega nasveta, ker osebno bi vse drugace speljala.
vsekakor pa zdaj je, kar je.
glede na to, da je partner odrasel, hci pa ne, bi moral on imeti mnogo vec zrelega obnasanja in socutja do hcere. Osebno bi mu to zamerila.
nej pomaga, v nasprotnem naj bo pa vsak tiho.
kar se hcere tice – bi ji omejila naprave in bi bila naprava kot nagrada za opravljena hisna opravila.
lahko ti samo po em, da ima moj 8 letbi sin 3 vsakdanja hisna opravila, ki jih mora opraviti kot clan gospodinjstva (parjenje nogavic, smeti in sesanje ene sobe). Za to ne dobi nobene nagrade – to je njegov prispevek k nasemu skupnemu gospodinjstvu.
moras razumeti, da otrok mora imeti obveznosti, saj bo le tako se pocutil bolje in vreden sam sebi, drugace bo pa gnojil in nergal cele dneve.
s hcero se pogovori in pejta korak za korakom – z malimi stvarmi. Ker je tvoja hci – ves kaj ima rada – ustvarjanje npr – in to pocnita skupaj, da se ponovno povezeta, potem bo vse lazje.
tezko bo pa toliko, kolikor si bos sama zadala.
si jo pa res preselila v zelo neudobnem obdobju – prehid v srednjo solo, kar pomeni, da lahko pricakujes tudi ipad icen, nezainteresiranost za solo, in se mnoge druge preglavice, ki lahko pripeljejo otroka na rob. In vse zato, ker ne razume, da zadeve dela zase in ne zate. Nedelo se bo pa mascevalo njej in ne tebi.
Po 15 letih brez vzgoje jo zdaj porineš tujcu da jo vzgaja ki se mu očitno še j..e zanjo in to ob vsem stresu ki ga doživlja zaradi nove šole, selitve, družabno življenje ki ga najstniki najbolj rabijo je omejeno na telefon.
Preberi še enkrat kaj si napisala in ljudje božji, a res niste bili nikoli stari 15,16… Dajte se malo Postavit v njihovo vlogo
Res si zavozila. Ne razumem zakaj si jo preselila v odaljen kraj v najbolj ključnem obdobju odraščanja. Tudi sama sem mama dveh najstnikov v zelo podobni situaciji. Smo se preselili samo par km stran, tudi hči srednješolka in opažam razliko. Se pa moj novi partner zelo angažira, da bi se moji otroci dobro počutili. Preseli se nazaj.
Nimam prave čarobne paličice…ampak se mi zdi napaka v selitvi…prezgodaj. Z novim partnerjem bi živela malo pri tebi- hčera bi imela svojo bazo poznanstev, prijateljev.. in malo pri njem, hči tudi malo pri očetu, ti takrat več z partnerjem…in tako kolobarjenje vsaj do polnoletnosti, da se hči opolnomoči, naredi izpit za avto, samostojnost, fakulteta, tudi takrat se zgodijo njene prve ljubezni in te ne potrebuje več toliko…takrat bi bil pravi korak…saj vem…, da moraš mislit tudi nase in svoje potrebe…samo, ko so otroci, so na prvem mestu vedno, dokler se toliko ne osamosvojijo, čustveno, psihično dozorevanje možganov najstnikov..tudi finančno… potem konec koncev bo imela študentsko delo, avto…tako, da prezgodaj…poskusi zlepa, s pogovorom, s priznanjem, da si prehitevala pri odločitvi…srečno.
Forum je zaprt za komentiranje.