Kako naj ji povem, da je ne želim več voziti
S sodelavko sva doma iz približno istega konca. Izpita za avto nima in se je vozila z busom. Služba je na drugem koncu mesta in do tja rabi 2 busa in skoraj 50min. Jaz se vozim z avtom in sem v službi v slabih 15minutah.
V času korone me je nekajkrat prosila za prevoz tja in nazaj, kar mi ni bil problem.
Zdaj se zdi, kot da je samoumevno da jo vozim sem in tja.
Meni vsakič vzame 10min do nje in nato do mene. To je cca 20min dnevno. Moram tudi prej vstati, po službi nimam več svobode kam drugam.
Kako ji na prijazen način povedati, da mi je odveč in je ne želim več voziti?
Nisem taksistka, 07.12.2021 ob 07:56
S sodelavko sva doma iz približno istega konca. Izpita za avto nima in se je vozila z busom. Služba je na drugem koncu mesta in do tja rabi 2 busa in skoraj 50min. Jaz se vozim z avtom in sem v službi v slabih 15minutah.
V času korone me je nekajkrat prosila za prevoz tja in nazaj, kar mi ni bil problem.
Zdaj se zdi, kot da je samoumevno da jo vozim sem in tja.
Meni vsakič vzame 10min do nje in nato do mene. To je cca 20min dnevno. Moram tudi prej vstati, po službi nimam več svobode kam drugam.
Kako ji na prijazen način povedati, da mi je odveč in je ne želim več voziti?
Jaz je ne bi kar odslovila – to bi pomenilo, da si dokaj nesposobna komunikacije s pozitivnim izidom. Povej ji, kar si tu napisala – da čutiš, da te je začela jemati samoumevno in da tega še partnerju ne dovoliš, kaj šele njej! Saj vem, da ti gre res na živce, ker je taka kura, da ji ni jasno, da nisi njena taksistka, ampak z njo imaš možnost narediti nekaj dobrega za njo in zase. Povej ji, da gre za tvoje prilagajanje njej, zato naj ona sama predlaga, kako ona vidi rešitev te situacije. Naj ženska sprevidi, da ni sama na svetu in da ti nisi neka kokla, ki streže njenemu egu.
Čisto pravilno, da ti gre na živce, ampak preizkusi jo – mogoče pa bosta obe napredovali.
Če se ne bo odzvala tako, kot ti pričakuješ, jo pa odslovi. Ampak, roko na srce – živimo v časih, ko si je treba pomagat. Pomagaj ji, vendar ne tako, da jo kar odslovis. To ne bi bilo fer od tebe, saj si jo do sedaj razvajala ti sama!
lepo ji povej, da jo boš vozila proti plačilu. ona dobi povrnjene potne stroške, da pride v službo, edino primerno je, da ti nekaj plača za to, da jo voziš
moja mama ni imela izpita, avtobus v nočnem času, ko je hodila domov pa so ukinili. prosila je sodelavko, če se lahko vozi z njo, sodelavka je iz iste vasi in se je vozila mimo naše hiše. prepustila ji je celotne potne stroške.
če pa je ne želiš več voziti, pa ji direktno povej, da ti je to preveliko breme in obveznost.
Direktno ji povej v primeru, da v službi v nobenem pogledu nisi odvisna od nje. Če pa ima ona več znanja ali nekaj, česar ti nimaš in potrebuješ zaveznika, pa jo pač pelji od časa do časa. Zakaj si ji sploh ponudila tak način, da jo moraš it najprej iskat.
Pač naznaniš, da imaš po službi opravke na drugem koncu mesta, ker hodiš k …. ne vem čemu… ali komu…
Poveš ji, da ji boš povedala, ko jo boš lahko peljala, vendar naj raje ne planira ali se zanaša, da bo to vsak dan. Pa če močno dežuje jo pač povabiš, pa če sneži in je mraz… sicer pa je ne vabiš. Na lep način boš mogla to uredit.
Vsi odgovori v tej temi oziroma kar cela tema kaže, kakšne težave imamo Slovenci s komunikacijo. Namesto da bi avtorica sodelavki lepo povedala, da jo žal ne bo mogla več voziti vsak dan, ji predlagate izmišljevanje izgovorov, zaračunavanje in razglabljanje o svojih občutkih, kar pri takem odnosu dveh sodelavk res ni nujno potrebno. A res ne znate samo povedati, kaj želite? Saj ni treba komplicirati, poveš, da žal ne bo šlo več in to je to.
Me je ta tema spomnila na to, kako ljudje mučkajo, ko morajo povedati, da jih ne bo na poroko ali drugo praznovanje, kaj vse rečejo in si izmišljujejo, namesto da bi preprosto povedali, da jih ne bo. Pa izgovori ljudi, ko jih kličejo akviziterji so tudi čisto zlato – ravno so prišli obiski in moram nehat, nekdo zvoni, zdajle ne morem, ker mi kipi voda za špagete …., namesto da bi samo povedali, da jih zadeva ne zanima in adijo.
Vsi odgovori, 07.12.2021 ob 08:52
Vsi odgovori v tej temi oziroma kar cela tema kaže, kakšne težave imamo Slovenci s komunikacijo. Namesto da bi avtorica sodelavki lepo povedala, da jo žal ne bo mogla več voziti vsak dan, ji predlagate izmišljevanje izgovorov, zaračunavanje in razglabljanje o svojih občutkih, kar pri takem odnosu dveh sodelavk res ni nujno potrebno. A res ne znate samo povedati, kaj želite? Saj ni treba komplicirati, poveš, da žal ne bo šlo več in to je to.
Me je ta tema spomnila na to, kako ljudje mučkajo, ko morajo povedati, da jih ne bo na poroko ali drugo praznovanje, kaj vse rečejo in si izmišljujejo, namesto da bi preprosto povedali, da jih ne bo. Pa izgovori ljudi, ko jih kličejo akviziterji so tudi čisto zlato – ravno so prišli obiski in moram nehat, nekdo zvoni, zdajle ne morem, ker mi kipi voda za špagete …., namesto da bi samo povedali, da jih zadeva ne zanima in adijo.
A ti povem, zakaj? Ker večja težava Slovencev kot sama slaba komunikacija, je pa zamerljivost in maščevalnost.
Eno je, če bi to bila naključna soseda, s katero si deliš pot. Tu pa gre za sodelavko, ki ji zaradi zamere lahko v službi naredi celo štalo. Zato lažemo, prikrojimo, olepšamo, si izmislimo, da človeka ne prizadenemo in spravimo do tega, da nam lahko škodi.
Jaz pa ne verjamem, da je sodelavka tebe vzela avtomatično za šoferko. Gre za pomoč v teh časih, sploh v teroriziranju s pct. Če gospa ali punca nima izpita in mora prej na testiranje, je to lahko zelo škodljivo, nadležno, časovno zamudno. Tu se vidi, koliko je nekdo empatičen. Lahko jo en dan zapelješ do testirnega mesta, da ji vsaj za tri ali dva dni pomagaš, da se pelje z avtobusom. Sama si napisala – dva avtobusa, 50 minut. Tebi je pa mimogrede. Morda zjutraj bolj rabi kot popoldan, pa se zmenita da jo voziš recimo vsaj dvakrat na teden. Če te pomoč vznemirja, pa ji pač povej, da imaš popoldne obveznosti in problem rešen. Čeprav bolj sočustvujem z njo. Res pa je tudi, da ti nisi obvezna njo voziti. Upam, da se uspešno zmenita, da ne bo zamere.
te razumem, tudi jaz koga zelo težko zavrnem in potem trpim zraven. Enostavo je rečt, to ne bo šlo in konec. Meni ni..In verjetno ti tudi ni do denarja, rada bi, da si neodvisna in da ti ostane več časa. Vsaj jaz tako razumem, ker na tvojem meestu je tudi jaz ne bi vozila, pa tudi, če bi mi plačala..Če si tak tip, jo ensotavno skenslaj.
Imam podobno situacijo. Sodelavka sicer ima izpit, a nima avta. Stanuje 5 min. vožnje naprej od mene (gledajoč iz smeri službe). Midve sva se že v štartu zmenili drugače. Ne vozim se ponjo in ne razvažam je domov. Z avtom štartam izpred svojega bloka in se do tja tudi vrnem. Ona pride do tja z busom – dve postaji. Do službe bi ji vzelo kako uro, ker pelje skozi celo mesto (Črnuče – Šiška). Z avtom sva v manj kot 10 minutah.
Nisem vzela denarja za potne stroške, čeprav mi ga je ponujala, ker itak grem od svojega doma in se tja vračam. Če pa bi jo hodila iskat in tudi vozila nazaj, pa bo ji rekla za participacijo. Navsezadnje 20 min vsak dan, če je 20 delovnih dni, je to skoraj sedem ur mesečno razvažanja sam zarad nje in je pošteno. To je en delovnik na cesti namest s tvojo družino. Dokler je to občasna usluga je vse ok, ko preraste v obvezo pa ni več ok.
Naj prihaja k tebi na dom in se bosta vozile, ali pač odpre tošelj. Jaz sem tudi za odprte karte in ne za neke izgovore btw. Ko jaz po službi ne morem ali da imam zjutraj kakšen opravek, sodelavki povem točno tako kot je. Zakaj laganje?
zamerljivi ja, 07.12.2021 ob 08:59
A ti povem, zakaj? Ker večja težava Slovencev kot sama slaba komunikacija, je pa zamerljivost in maščevalnost.
Eno je, če bi to bila naključna soseda, s katero si deliš pot. Tu pa gre za sodelavko, ki ji zaradi zamere lahko v službi naredi celo štalo. Zato lažemo, prikrojimo, olepšamo, si izmislimo, da človeka ne prizadenemo in spravimo do tega, da nam lahko škodi.
Ne kupim, ker nekateri predlagajo tudi, naj jo preprosto odpika. Prav zaradi tega strahu pred zamerami, o katerem pišeš, pa zagotovo pride do slabe komunikacije, ki vodi v kompliciranje odnosov. Če poveš direktno, a ne olepšuješ niti nisi nesramen, pa tudi ne razlagaš preveč, je najbolje.
Verjetno sedaj sodelavka sploh ne ve, da obstaja kakšen problem, mogoče planira, kakšno darilo bo sodelavki kupila za praznike, ker jo tako pridno vozi in ji je zato hvaležna, morda pa vse skupaj jemlje za samoumevno – ne vemo in tudi važno ni. Če ne predpostavljaš vnaprej, kaj vse si bodo drugi mislili, je življenje veliko lažje.
Tisti, ki predlagajo, naj zaračuna vožnje: to ne bo ničesar rešilo, ker ni problem v plačilu, ampak v porabi časa in možnosti razpolaganja s svojim časom.
Ma ves kaj, jutri ko se bosta peljali v sluzbo jo vprasaj kako je sedaj s to voznjo. Lepo ji povej, da naceloma ni problem v tem, da se peljeta skupaj, le da tebi to predstavlja dolocene omejitve. Povej, da jo razumes, ampak to pobiranje in razvazanje do doma pac pomeni dodaten strosek, cas obenem pa ti predstavlja neko obveznost. Imas pac svoje poti, ki jih sedaj odlagas, ker si vezana na njo. Reci, da za kdaj pa kdaj ni panike, stalno pa to ne gre. Vsak normalen bi itak po tolkem casu sam vprasal, ali ti to se odgovarja, ker se pa ne zrajta, ji pac povej sama. Ce bo bluzila v sluzbi drugim, da si jo skenslala, lahko vsakemu poves, da tako pac je, ker ima vsak rad neko svobodo. Lahko bi ti vsaj za bencin kdaj dala?!
Pred kar nekaj leti sva s sosedo delali v isti firmi in sva se skupaj vozili. Vozila sem v glavnem jaz, ker ona ni imela avta.
Bili sva v zgodnjih 20ih, jaz celo 19/20, ona par let vec, pa sva vse skomunicirali.
Vcasih sem prespala pri fantu, kar je pomenili, da jo spotoma poberem, ker je bilo res spotoma ali pa gre sama. Vcasih sem imela jaz kaj po sluzbi, vcasih ona, pa ni bilo nobenega problema, samo v naprej sva se vse zmenili.
V tem tvojem primeru, ko moras dejansko nazaj, da gres naprej, bi se jaz ze zdavnaj zmenila, da pride ona do mene in greva potem skupaj naprej.
Kompromisi, kompromisi.
Za zjutraj jaz ne vidim problema, s tem, da naj ona pride do tebe, ne da jo greš iskat Za popoldan se pa sproti dogovarjata, že zjutraj lahko poveš “le, danes grem pa v šoping, pa te ne bom mogla peljat” in je zmenjeno. Seveda tudi popoldan gresta samo do tebe, naprej naj gre sama. Če bi bila jaz sodelavka, bi ti kdaj pa kdaj kupila bencin, ampak to je moje mnenje.
Da ti pol ure dnevno odžre… Pri meni in našim tempom, to ne bi šlo. Ni mi problem koga vozit, dokler je to spotoma. Ne maram nikogar čakat, še manj pa se iz poti vozit. In to vsak dan 2x. Sem vozila sodelavko, katera me je počakala na postaji in bila po službi odložena na postaji. Pridružila se je še druga sodelavka, dvakrat sem jo čakala in vsa živčna vozila v službo. Sem ji povedala, da če se še enkrat ponovi, da naj pride kakor ve in zna. In je prišla v službo pol ure kasneje. Seveda ni bilo hujšega. Na koncu sem jaz izpadla idiot, ker sem ubogo revo pustila na postaji. Ehhhh
Avtorica, jaz bi sodelavki povedala, da se lahko vozi, če ima možnost, da jo pobereš spotoma v nasprotnem primeru pa, da ti žal vzame preveč časa.
Reči šefu za drug delavnik, npr.pol ure prej ali pozneje ali pa naj se ona pripelje k tebi s kolesom, el.skirojem in potem tudi odpelje. Za popoldne reci, da si začela hodit na razne tečaje in greš tja direkt po službi, lahko pa tudi zjutraj začneš kao hodit v fitnes, veliko jih to prakticira. Izgovorov kolikor hočeš. Mene ne bi mogla tako manipulurati in izkoriščati. Upam, da ti da za bencin.
Tukaj gre predvsem za tvoj čas in ga ni denarja, da bi se vozila nekam mimo poti in vstajala prej (?!) zaradi nekoga drugega, ki ima možnost javnega prevoza, pa četudi njemu to vzame 50 minut. To je njegov problem. Ne rečem v času korone, ko niso vozili busi, takrat pač pomagaš, zdaj pa v bistvu še sebe ogrožaš, ker ona se en dan vozi z busom, kjer je možnost okužbe večja zaradi veliko neznanih ljudi na kupu, drugič pa s tabo. Če pa noče na bus, ker se ne cepi in se mora testirati, je pa to spet njen problem.
Drugič reci, da vstajaš ob tej in tej uri, in da ti ni preveč fino zjutraj vstajati prej zaradi nje, da ti zjutraj 10 minut veliko pomeni, enostavno da ti je odveč, in da naj gre raje na bus. K temu dodaj še, da bi tudi doma rada bila prej, da si ugotovila, da ti ta pot izven vzame kar precej časa, da rada kaj postoriš doma, da imaš tudi doma obveznosti. Če je normalna, bo razumela in bo rekla, da ni vedela, da ti ni prijetno, če pa bo kako drugače odreagirala, pa ni vredno, da se družiš z njo. Ne boj se naščevalnosti v službi, saj bodo kmalu vsi pogruntali, kakšna oseba je.
Če ti od časa do časa paše družba, jo povabi zraven, vendar jo odloži tako, da ti ne boš šla mimo poti, odloži jo na kakšni postaji in naj gre z busom naprej. Ampak to naj bo res na vsake kvatre, in ko/če tebi ustreza.
Prav in lepo se mi zdi, da človek naredi kakšno uslugo in komu pomaga. Ampak nekateri ljudje znajo to izkoristiti. Nekateri si enostavno dovolijo preveč. Na kraj pameti mi ni nikoli prišlo, da bi me kdo prišel iskat domov in me tudi pripeljal.
Sodelavki lepo povej, da jo boš peljala v službo, če bo zjutraj prišla do tebe. Lahko jo pripelje mož, ali pa pride peš ali s kolesom (če ni predaleč). Povej ji tudi, da si jo pripravljena peljati sem pa tja, da pa imaš tudi ti svoje obveznosti in da ne moreš biti njen taxist. Povej ji lepo in obzirno, toliko, da bo razumela.
Če bi bila fer, bi ti ponudila v zahvalo kakšno plačilo.
Jaz ne bi lagala. Za zjutraj bi ji rekla, da naj pride do mene, oziroma vsaj do tam, kjer bi jo lažje pobrala (rekla bi ji, ali obstaja kakšna možnost, da pride naproti, ker ti ta čas, ko se voziš ponjo, prestavlja zjutraj kar velik opravek). Za popoldne, ko bi imela opravek, bi ji pa prej povedala, da po službi ne grem takoj domov, da lahko me počaka ali pa gre sama domov.
Laž ali izmikanje bi pripeljalo do tega, da bi se skregali. To v službi ni ravno fajn, pa tudi sicer, nikoli ne veš, lahko ti bo pomoč povrnila, ko jo boš ti potrebovala. Ta zmeda zdaj je predvsem zato, ker ji ti ne upaš reči, ona pa pač ne ve, da bi ti po službi še kam šla. Če bi vedela, najbrž ne bi bila jezna, če bi šla vsake toliko domov z avtobusom.
Forum je zaprt za komentiranje.