Kdaj ste prvič začutili potrebo po varanju?
Zelo hraber je tale odgovor “nikoli”,jaz sem poročen 19 let in sem mnogokrat pomislil na varanje a do danes nisem uspel petehtati ,kaj dobim, kaj zgubim in koliko bo bolelo.Če človek nikoli ne pomisli na to je skrajno mrtvo bitje in ne vidi nikogar okoli sebe.Se je že zgodilo ,da sem se zaljubil v dekle iz sanj in kar nisem mogel pozabiti…Pomisliti je eno ,narediti pa čisto nekaj drugega,da pa to še traja ,moraš imeti pa jajca..
hm… težko rečem; se niti ne spomnim, kdaj je bilo prvič pri prejšnji resni zvezi, verjetno pa kaki 2 leti…
pri sedanji pa po kakih 5ih ali 6ih…., skratka takrat, ko sem ugotovil, da je v domači postelji prevelik dolgčas ter nehal živet v iluziji, da bo kdaj bolje..
Zanimivo vprašanje; če ne drugo sem ugotovil, da z vsako novo zvezo postanem bolj zvest ;-)))))
Lagala bi..laze itak vsak , ki trdi, da ga se nikoli ni zamikalo nekaj tujega..drugega…da ni sanjal…premisljeval..zacutil potrebo…to so trenutki…
Vse to je eno, drugo pa so dejanja, ampak teh korakov pa jaz se nisem naredila,ker te potrebe nimam, meni se zdi varanje le se ena dodatna pizdarija vec,le teh pa se izogibam… ne bom pa rekla nikoli…kajti nikoli ne reci nikoli!
Potrebo – prvič – ne vem.
Se je kar zgodilo. Po treh letih zakona. Tipa sem poznala že res dolgo, nič posebnega, ampak, na trenutek sem ga videla s posebnimi očmi in to je blo to. Trajalo leto in pol.
Drugič – po trinajstih letih zakona – ne vem, obdobje moje občutljivosti, pomanjkanja nežnosti, lepih besed. Trajalo tri mesece
Tretjič – po osemnajstih letih zakona – kemija deluje da te kap, srce utripa tisočkrat hitreje. Nisem si na jasnem ali je to samo kemija ali ljubezen. Še traja – eno leto že, pa nič ne kaže na upad privlačnosti.
Pa tega res nisem planirala, se zgodi. Zato, kakor je rekla Sara*
NIKOLI NE RECI NIKOLI!!!!
Ja, verjetno res. Ne vem. Saj vem, res bi bla po riti za našeškat. Mogoče imam pa predobrega moža. Vsaj jaz včasih tako razmišljam. Tudi kdo drug bi tako pomislil. Ampak, tako je predvidljiv, tako siguren. Ne vem, mogoče rabim nekoga, da bi mi še kakšno okrog ušes prislonil. Pa ni copata, sam tko – umirjen
ocitno nekaj ob njemu pogresas in to isces drugje..ne obsojam te, nisem taka, kajti zavedam se da je lahko cisto vsak enga dne na tvojem mestu…jaz ti zelim le, da te vse to ne stane prevec…nekega dne..in itak ti je jasno da gospoda popolneza ni, tako kot ti ta trenutek nekaj fali ob mozu, ti bo nekega dne ob ljubimcu, ce bi postal slucajno tvoj moz…zato je treba vedet..kaksn je davek na vse to..sli se splaca…
Kar doletelo me je. Če bi me pred tem kdo vprašal, bi odločno zanikala, da bi se meni to zgodilo. Pa se je in bilo je nepozabno. Čisto drugače, kot z možem (skupaj že 15 let).
Za moža lahko rečem enako kot pik*ica. Zelo dober, a nekaj manjka.
Ne morem verjeti, da sem se lahko zaljubila po tolikem času. Čisto na novo sem se zbudila. Ljubimec je nežen, vztrajen, obdarjen. Vzame si čas, lepo mi je ob njem.
Sem že čist mokra spodaj, ko mislim nanj…
Forum je zaprt za komentiranje.