Kdaj ste prvič začutili potrebo po varanju?
Se moram oglasit. Moram pojasniti. Tudi sama sem bila tvojega mnenja, anonimna. Po 4, po 6, po 8, po 10, po 12, po 13, po 14 letih. Si predstavljaš, kako sem bila, ko sem gledala iz distance, nad sabo presenečena, ko se mi je zgodilo… Verjemi, da sem pred tem poskušala zapolniti praznino, ki se je prvih 10 let nisem niti zavedala, potem že malo bolj, a sem se sprijaznila z njo. Potem pa ti pade vreča na glavo, čeprav ne pričakuješ in ne načrtuješ. Tam se počutiš čisto nov, prerojen, lepo je. Spet se začutiš. Res je tudi, da se na novo spoznavaš. Tako, kot si se spoznaval, v novih vlogah, ko postaneš nova učenka, študentka, prijateljica, žena, mama, kasneje, ko je čas dozorel se spoznaš še kot ljubica…
Mislila sem, da na to temo nimam kaj napisat. Zdaj pa že od torka naprej pol časa jokam, pol časa pa fantaziram. sem po naključju srečala enga prijatla (že ene 20 let se poznava) in bova zdaj nekaj časa zelo intenzivno delala skupaj. Bilo je kot bi mi noge spodneslo. Ko sem ga zagledala (že dolgo nisva imela stikov), čisto nepričakovano, se mi je nasmejal in bil videt tako vesel, da me je videl.. Ma so se mi kar kolena zmehčala. Pa ravno preden sem prišla na sestanek, sem prijateljici razlagala, da se imava z možem super, da imava seksualno renesanso…
Sploh mi je tako čudno, kot da to nisem jaz. Točno vem, da to ni OK, skušam kontrolirati svoje misli (in želje), pa ne morem. Pa ob slovesu me je objel in polubčkal (prijateljsko?) in zdaj si pol časa želim, da me sploh ne bi – ker kar naprej to premlevam in pol časa si želim, da bi bilo še kaj več. Se bojim, da se mi bo sfuzlalo.
Kako to premagat? Kaj vas je nagnilo, če ste bili v taki skušnjavi, da tega niste naredili?
Naslednji teden bo tri dni v Lj., do takrat ima da me mine ali pa … jao.
Pomislim na vse to kar imam in se vprasam se splaca izgubiti vse to..za en ***…za neko kratko razmerje in sm kuj trezna! Seveda te mika..seveda uzivas v osvajanju druzga, seveda si zelis kaksn poljub..objem..dotik..ampak ej…če doma vse klapa…potem res ni nevarnosti..če pa doma tega ni..raje delaj na temu da se ti to vrne..doma..ne v tujem narocju…če se noce..pol pa uzivaj drugje…jaz itak ne bom nikomur sodnik..kajti nikoli ne reci nikoli..!
ne bom sla u detajle…itak prevec govorim kle…danes smo kerga ze;)..to je to..in se mal zraven…pa mas moja leta zakona…dovolj..da vem, da idelanega zakona ni..tudi jaz..pa vendar..ko prides do tega..da vsega v zivljenju ne mores imeti..in se iskreno odlocis kaj sploh zelis..potem se splaca za to tudi potruditi..vlagat..kajti iz niča ni nič..in tudi v zakonu je to..saj ves sama…so dnevi ko mislis da se ti sesuva svet in dnevi ko si reces..kako mi je lepo..jaz nism nobena izjema..tudi pri meni je kdaj tako, vem le to..da, ce ne vlagata oba, se ne trudita..ce ne skrbita za uno iskro..OBA…potem slej ko prej rata monotonija..dolgcas..zivljenje eno mimo drugega…to pa ubija…in to je najvecji razlog za vse ostalo gorje, ki potem nastaja.
Ja, pikica, moram ti priznati, da si bolj trdoživa, vztrajna od mene. Kar tako naprej. Meni se to pač ni vedno izšlo – verjetno sem preveč občutljiva, pa me je nekaj stvari kar precej prizadelo, potem si pa občasno mislim, pa za koga, vraga, kdaj bom pa jaz na vrsti. Pol pa tko štukamo. Pa je potem spet mir za nekaj let.
ah ne tko kot pes in mačka:)
pač rutina vsakdan..kdo gre po otroke, kdo gre v trgovino, kaj so otroci narobe naredili…in pol je že konec tem pogovora..
ni topline, ni čara ko lahko dva v tišini sedita v istem prostoru in se počutita..prijetno…
vedno bolj razmišljam o teoriji da vsak človek potrebuje dva partnerja..enega s katerim imaš otroke in se pogovarjaš o njih in rešuješ te vrste težave… in potem enega zase za svojo dušo.. človeka ki ti bo rekel kako dobro zgledaš danes …človeka ob katerem si dobre volje, pač nekoga ob katerem se počutiš žensko oz. moški.
ne pa da zvečer poslušaš kaj si pri vzgoji narobe naredil pol ure zatem naj bi si pa človek zaželel topline in bližine, nekoga ki te je prej zamoril z nekimi brezveznimi težavami, ki se tebi sploh ne zdijo problem…. pa kaj čem nakladati… glupo se mi zdi, da mi lahko bežni znanci, sosedje ali pa ljudje v službi z enim stavkom polepšajo dan..doma me pa z enim stavkom lahko zamori…tko da zdaj sem še v službi in imam blažen miiiiir…itak k bom domov prišla bom poslušala kako je sin pozabil …bogve kaj v šoli..pa kako je treba kaj navezati stike z družinskim prijatelji da se bomo kaj zmenili za novo leto in kako je treba to in ono….
ja naj neha že tolk ugotavljati kaj vse je treba in naj kaj nardi…ali naj bo pa tiho.. hm zdaj sem se mal raztogotila..saj drugač delujem cool, dobre volje in nasmejana.. za kar se včasih sprašujem kako je to mogoče glede na vse dileme ki mi rojijo po možganih..
ej dost je bilo… lep preostanek dneva želim
Jaz pa mislim, da bi se vidva morala o vsem tem malo pogovoriti. Ironija je pa to, da to pri vama sploh ne bo enostavno. Ko enkrat zapneš, se težko izpneš. Razumem, da potrebuješ toplino in pohvale. Vprašanje pa je, če je on dovolj z živci pri sebi, da npr. poleg službene nervoze, ki jo privleče domov popedena tako kot je treba še tebe.
Mislim, da bi se morala vidva oba potruditi. Vprašaj ga, če je za to, da se malo potrudita in izboljšata vajin odnos. Konec koncev tudi meni moja očita, da ne znam kupovati oblek. Ampak sedaj delam že kar nekaj časa na projektu kjer ji bom počasi prepustil kupovanje oblek zame. Zadeva sploh ni enostavna, moral bom požreti kup opazk, moral bom verjeti, da ima smisel za oblačenje in kar je še najhuje je to, da bom moral z njo v trgovino… Seveda pa moramo za vse to moški imeti zelo svoj razlog! Eden glavnih npr. je ta, da se bom med nakupovanjem igral z mislimi o tem, kako bom zvečer mrho nabrisal! 🙂
Nekako tako…
:)) dober način si si našel. A vidva nimata otrok?
ne pri nama to ne bi delovalo, ker se mi ne da več pogovarjati, sva pač čist različna svetova z različnimi pogledi na svet in različnim razmišljanjem in me npr. baš briga kaj obleče..saj je odrasel človek naj se nauči končno sam živeti življenje in ne venomer pričakovati da bom jaz vse uredila in zrihtala da bo vsem prav.
nekdo je na nekem forumu zapisal: človeka postaneta samo še “sodelavca”, ki pač furata neko skupno življenje, navajena vsakodnevnosti, morda sem ter tja kaka popestritev, ki hitro mine…
Pa je to res bolje kot pa da sam v miru furaš življenje tako kot tebi paše in nisi slabe volje in na momente kar nervozen.
ej..dost globokoumnih misli…saj smo na forumu sex v mestu… dajmo raj maštat kako bi se….. npr.kr na haubi ruknili:))… včasih je bilo pa pestro in zabavno…ampak če dobro razmislim z njim nisem nikoli kakšnih nenevadnih dogodivščin imela na temo sexa…. je tko prekleto predvidljiv kar se tega tiče….
lep dan
Dovolila si bom in ti nekaj svetovala..pobeg v narocje drugega..samo zato, da se ti bo nekaj dogajalo..verjemi, bo le se slabse vse…predno to nardis..raje igraj na karto in v vajin zakon vrni akcijo..iskro..ce ga imas se rada..ali se celo ljubis..se splača…saj ti bo sledil..samo mal ga mors zbuditi…ce pa kljub tvojemu matranju..ne bo pri volji..se igrati s teboj..potem te bom razumela, ko bos to iskala drugje..ampak jaz bi mu to lepo povedala:” Dragi najin zakon je monoton..dolgcas..in to ubija ne maram tega..trudila sem se da te zbudim..da ti to dopovem…zbudi se..ker me teraš v narocje k drugemu..!”-..Ja tako bi mu dejala jaz…iskreno povedala in potem naj se zbudi ali spi dalje zimsko spanje…
Dragi..skupaj pojdita..kupovat..moj se je upiral..vedno sm mogla jaz tudi za njega..pol sm enkrat popizdila in ga vlekla in mu rekla ti ne bo zal…in seveda sedel je tam vs smotan siten..zoprn..navelican..in men je bil to izziv..sm si rekla čak se ti mene..ti bom dala uno šobo na šnoflo;)…in jaz sm bila njegova muza..manekenka..obleka gor in dol..kabina mal priprta da me je videl tudi golo..mene je to rajcal njega se bolj..nato povabilo naj mi pomaga zapet zadrgo…in kamere gor ali dol..upam da jih takrat se ni blo..mi je pomagal in jaz potem njemu.da je koncno vzljubil za vedno najin shoping..vzela sm mu ga ven in si ga polastila v parih minutah..je tko z veseljem potem probaval obleke zase..in vse ostalo..drobne lumparije delajo dan lep..sam tega se je treba zavedat in zivljenje je mmmmmmmmmmmmmmm;)!
Pa še kako mava otroke! Samo zdi se mi, da ti to ne razumeš! Šoping sem jaz vzel za igro. Podobno kot sara*. Moja bi me rada oblekla, meni gre to na živce, toda: zakaj se nebi malo poigral na to temo? Zadovoljna je, če me lahko obleče, jaz pa medtem študiram kako jo bom dal dol. Samo igra enega para, štekaš? Njej se zdi seksi, če bom nosil njene srajce, meni se zdi seksi, če jo bom npr. v tej srajci poleg vsega še dobro nabrisal. Dobre srajce niso ravno poceni in je dobro jih zraven še malo popacat. Zgleda precej perverzno, ampak fora je ravno v tem. In, ko bom imel srajco oblečeno na šihtu, sem bom spomnil kaj sva v njej počela. Pa noben drug ne bo vedel za to…
Predvidevam pa, da se ti bo zdelo čudno, da se je lotevam po toliko letih na tak način. Mogoče je pri nama vse malo drugače. Ko sva “začenjala” je bila “fukiš” bejba in je še sedaj. Čeprav je zelo malo znala v seksu, sem jo učil, dokler ni s svojimi zamislimi svojega učitelja celo prehitevala 🙂 In, ko me kdo vpraša kaj sem videl na njej je moj odgovor tudi “dober f*u*k” za kar se seveda vsi zgražajo in me sprašujejo kje je bila pa potem ljubezen…
Hočem rečt to, da je seks saj toliko pomemben kot partnerstvo, če ne celo več. To se vidi potem, ko imata oba že kar nekaj kilometrine za seboj. Tako, da če sem malo nesramen je larifari nasvet, da sta dva za skupaj, če se spoštujeta, se imata rada, se ljubita, si pomagata itd. itd. itd. Na seks, ki je kot hrana pa vsi pozabljajo. Po mojem bi morali matičarji najprej vprašati ali dobro f*u*k*a*t*a. Če je to OK, kar je posledica odnosa, potem se načeloma ni bati.
Forum je zaprt za komentiranje.