Ena izmed najbolj zanimivih raziskav o vplivu lubenice na zdravje ljudi je bila objavljena leta 2008, avtorji pa so ugotovili, da lahko lubenica na moške deluje kot viagra.

Znanstveniki so odkrili, da sestavina lubenice, aminokislina citrulin, vpliva na krvne žile na enak način kot “tista mala modra tabletka”, ki pomaga pri doseganju in ohranjanju erekcije. Citrulin vpliva na sprostitev in širjenje krvnih žil, podobno kot delujejo zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije.

Do neke lanskoletne raziskave je veljalo, da se večina citrulina nahaja v skorji lubenice, a se je izkazalo, da je delež citrulina v užitnem delu večji, kot so mislili. Ni pa znano, kakšen odmerek citrulina je pravi in ​​koliko lubenice je treba pojesti, da bi izkusili močen učinek na spolno moč. Kritiki te študije pa trdijo, da je trditev prenagljena in nezadostno utemeljena.

Lubenica krepi srce

Poleg tega, da lahko lubenica izboljša vaše spolno življenje, je dobra tudi za srce, imunski sistem in za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2. Ugoden učinek lubenice na srce delno temelji tudi na delovanju aminokisline citrulin, kar je dokazala študija, objavljena leta 2007 v reviji Nutrition.

Po treh tednih rednega pitja lubeničnega soka so imeli testiranci za 22 odstotkov višjo raven arginina. Dušikov oksid se proizvaja iz aminokisline arginin, ki je znana po tem, da znižuje krvni tlak, preprečuje strjevanje krvi in ​​ščiti pred miokardnim infarktom in možgansko kapjo.

Prejšnje študije so pokazale, da visoki peroralni odmerki arginina povzročajo slabost in prebavne motnje, kar pa ni stranski učinek uživanja soka lubenice, saj sok lubenice ne vsebuje arginina, temveč aminokislino citrulin, ki je predhodnik za sintezo arginina.

Hladna lubenica ni najboljša

Marsikomu se pocedijo sline ob dobro ohlajeni lubenici, znanstvenikom pa je ta bolj všeč pri sobni temperaturi.

V svojem testu so lubenice hranili dva tedna pri temperaturah 5, 13 in 21 stopinj Celzija. Količina rdečega pigmenta likopena v lubenici, shranjeni pri 5 in 13 stopinj Celzija, se ni spremenila, ampak je pa lubenica, ki je bila dva tedna na sobni temperaturi, imela 40 odstotkov več likopena. To velja za cele lubenice, tiste, ki so že narezane, pa še vedno hranite v hladilniku. Če kupite nezrelo lubenico, počakajte nekaj dni, da popolnoma dozori in se napolni z likopenom.

Hranilne vrednosti lubenice

Za to živilo lahko rečemo, da ima visoko hranilno gostoto, saj našega telesa ne obremenjuje z odvečnimi kalorijami (100 g vsebuje le 30 kcal), hkrati pa telo oskrbi s prgiščem pomembnih hranil.

Je odličen vir vitamina C. Je tudi dober vir vitaminov A, B1 in B6 ter mineralov kalija in magnezija. Ena skodelica lubenice zagotavlja 24 odstotkov dnevne potrebe po vitaminu C in 11 odstotkov dnevne potrebe po vitaminu A. Posebej dragocena je tudi zaradi vsebnosti karotenoidnega pigmenta likopena, antioksidanta, ki je dvakrat močnejši od beta-karotena.

Raziskave so pokazale, da lahko lubenica postane še bolj prehransko vredna, če jo med gojenjem poškropimo s kalijem. Škropljenje lubenic in melon s kalijem med njihovo rastjo poveča njihovo sladkost, vsebnost kalija, vitamina C in beta-karotena.

Zdravilne lastnosti

Lubenica pa ni le okusna osvežitev v vročih poletnih dneh. Po rezultatih znanstvenih raziskav ima lubenica učinkovine, ki blažijo vnetna stanja in lahko pomagajo pri preprečevanju astme, ateroskleroze, sladkorne bolezni, raka debelega črevesa in artritisa.

Vir vitaminov C in A

Sladka in sočna lubenica je zakladnica najpomembnejših naravnih antioksidantov. Je odličen vir vitamina C in zelo dober vir vitamina A, ki je v lubenici prisoten predvsem v obliki beta-karotena. Rdeča barva lubenice izvira iz rastlinskih pigmentov, med katerimi največ pozornosti pritegne likopen. Raziskave so pokazale, da se po rednem uživanju lubeničnega soka že po treh tednih močno poveča raven močnih antioksidantov beta-karotena in likopena v krvi.

Množica močnih antioksidantov iz lubenice potuje po telesu in tako nevtralizira proste radikale. Znano je, da lahko prosti radikali povzročijo številne poškodbe telesnih struktur, na primer spodbujajo oksidacijo holesterola in sodelujejo pri procesih, ki spodbujajo vnetja, ta pa spodbujajo nastanek številnih bolezni, kot so osteoartritis, revma artritis in maligne bolezni.

Antioksidantna hranila iz lubenice – vitamin C, beta-karoten in likopen – učinkovito onesposobijo te nevarne molekule in tako ščitijo telo pred boleznimi. Rastlinski pigment likopen povezujemo predvsem s paradižnikom. Manj znano je, da je likopen prisoten tudi v lubenici in mangu. Za razliko od drugih fitokemikalij, ki jih proučujejo predvsem v študijah na živalih, je bil likopen večkrat testiran v študijah na ljudeh in njegova zaščitna vloga pri več vrstah raka, pa je bila dokazana že večkrat.

V študijah se največkrat omenja varovalna vloga pri raku prostate, dojke, endometrije in pljuč. Antioksidativno delovanje likopena pomeni zaščito celic in celičnih struktur pred poškodbami zaradi delovanja prostih radikalov, pomembno pa je tudi pri preprečevanju bolezni srca.

Prispevek je bil objavljen na miss7.