Al’ prav se piše zvonjenje al’ zvonenje?

Zakaj?

Ja, pogosta dilema. No, če ti dve besedi napišemo v Wordu, nam vgrajen črkovalnik z rdečo podčrta ZVONENJE. Nakar gremo preverit še v SSKJ:

zvonjenje -a s (e) glagolnik od zvoniti:
poslušati zvonjenje; glasno zvonjenje zvonov / od
daleč se je oglasilo zvonjenje / po zvonjenju so
šli vsi učenci v razred; prebudilo ga je zvonjenje
budilke; zvonjenje telefona, hišnega zvonca /
jutranje, večerno zvonjenje; zvonjenje za umrlim /
zvonjenje lovskih psov
• zvonjenje v ušesih občutek zvenenja nepretrganega
visokega tona

Hvala. Pa mi je bilo zvonenje bolj všeč…

Tudi meni in najbrž bi tak način zapisa tudi uporabila. Vendar so pravila v slovenskem jeziku zato, da se jih upošteva (ker so drugod tudi zato, da se jih lahko krši .. malo za šalo, malo zares :-)))). Vendar pa, če pomislim, se v izrečeni besedi le stažka uporabi “zvonjenje”, temveč se na hitro povedano vedno sliši “zvonenje”.

Lep dan.

marija (1)

Prov – al pa če pišemo kar zvonejne pa trplejne.

P.S.: Me zanima, če bo tudi tale post brisan.

Glagoli na -iti imajo glagolnik -njenje, glagoli na -eti pa nenje: zvoniti – zvonjenje; goreti – gorenje itd.

LP

Pravzaprav glagoli na -niti, pri -iti to še ni nujno:

slaviti – slavljenje
bogatiti – bogatenje
dolgoveziti – dolgovezenje
junačiti – junačenje

Jaz ko sem bla majhna sem v testu imela napisano kako je prav: Ob zvonjenju/zvonenju so vsi učenci stekli iz razreda.
Men se enostavno zdi da se piše zvonenju ker se tko tud bolše sliši…

Glagolnik od prdniti je prdnjenje.
Prdenje pa je glagolnik od prdeti.