Zdravo!

Zanima me, ali besede oziroma besedne zveze, kot so na primer, kolikor mogoče, kolikor je mogoče, seveda in podobne pišete med vejicama ali ne.

Primer: V osnovni šoli, na primer, je veliko premalo poudarka na učenju tujih jezikov. To je, seveda, stvar interesa. Starši si prizadevajo, da svoje otroke, kolikor (je) mogoče, hitro vključijo v učenje tujega jezika.

V osnovni šoli, na primer, je veliko premalo poudarka na učenju tujih jezikov.
Na primer je vrivek, ločen od ostalega besedila z vejicama.

To je, seveda, stvar interesa.
Dejansko imaš obe možnosti: z vejicama ali brez njiju. Če seveda razumeš kot vrivek s premorom, potem sta vejici upravičeni, sicer pa ne. Nobenega smisla nima kopičiti (nepotrebnih) vejic v besedilu. Večinoma v takih primerih vejici nista smiselni.

Starši si prizadevajo, da svoje otroke, kolikor (je) mogoče, hitro vključijo v učenje tujega jezika.
Tu pa sploh ne gre za vrivek, temveč za nujni del stavka oz. za prislovno določilo (časa ali načina):
Starši si prizadevajo, da svoje otroke KDAJ/KAKO vključijo v učenje tujega jezika?
Odgovor: Kolikor mogoče hitro.

Vejice med mogoče in hitro torej ni.

Če pa ohraniš JE mogoče, pa je vejica, ampak drugje – za hitro:
Starši si prizadevajo, da svoje otroke, kolikor je mogoče hitro, vključijo v učenje tujega jezika.

Zdaj imamo vrinjen ves stavek (imamo glagol – JE) oz. odvisnik, ki mora biti od nadrejenega odvisnika (da svoje otroke vključijo v učenje tujega jezika) ločen z vejicama.

K.

P. S.

Če JE izpustiš, vejice seveda tudi pred KOLIKOR ni:

Starši si prizadevajo, da svoje otroke kolikor mogoče hitro vključijo v učenje tujega jezika.

K.

Se strinjam s Kerstin – dodajam pa, kot že nekajkrat, in sicer; svoje mišljenje, da preveč ločil (še posebno vejic) razbije, če se tako izrazim, stavek v en neberljiv zmazek.