Znova: kaj beremo
Če bi naslov teme malo obrnila in bi se glasil: “Kaj znova beremo”, bi dobila rezultat: Jacques Prévert in njegovo zbirko Barbara (prevod Aleš Berger). In po tolikih letih se mi zdi, kot da se vrnem v tisti čas…
VRT
Tisoč in tisoč let
bi bilo premalo
da bi se izreči dalo
bežen trenutek večnosti
ko si me objela
ko sem te objel
nekega bledega zimskega jutra
v parku Montsouris v Parizu
v Parizu
na zemlji
na zemlji ki je zvezda.
Oja, nadvse lepa hvala za čudovit predlog.
Brez tega dodatka “Priporočam na vse kriplje in pretege!” se knjige nikakor ne bi lotila takoj (če imaš še kak tak dober roman v rokavu, ga kar takoj stresi) :-)) Trenutno sem na 78. strani in močno upam, da je ne bo še tako kmalu konec:-))))
Ne morem si kaj, da me ne bi vsa ta z branjem povezana “magija” nekako navezovala z mislimi na prekrasnega Milodraga Pavića. Si deliva isto mnenje? Srbske literature žal ne poznam prav dobro, zato mi tudi njihove tendence in glavni trendi niso poznani.
Daj se mi kaj javi na mejl. Jaz sem tvojega namreč izgubila med moževim preurejanjem računalnika :-S
Orhan Pamuk: My name is red
– absolutno fantastično branje; napisano tako živo, da si predstavljam vsak kamen v Istanbulu leta 1590.
Tiziano Terzani; končno ena knjiga, ki ne govori samo o razlikah, pač pa tudi o sorodnostih med ljudmi
— področje kriminalk:
Elizabeth George: For the sake of Ellena
inteligentno, ne moreš odložit do jutra
Črna dalija — klasika
pozdrav vsem moljem
J