Znova: kaj beremo
Končno sem dobila v roke dolgo pričakovane Lainščkove Posončnice, ki jih je barvito likovno opremila Cvetka Hojnik – prevedene tokrat tudi v madžarščino, hrvaščino ter nemščino. Začenja jih z mislijo: “Ljubezen je treba ljubiti…”
Ne vem, ali sem si preveč želela med njimi najti spet kakšno, ki me bo čisto prevzela, kot so me znale nekatere njegove prej brane pesmi. Vem pa, da tokrat čakam na naslednjo zbirko…
Uta Reinke Heinemann – Ne in amen
Prav zanimiv “vodič” v dvome o Svetem pismu.
Nelogičnosti, ki nam jih ponuja cerkev, kako, zakaj in zakaj ne..
Avtorici (sošolki sedanjega papeža na teologiji) je zaradi te knjige cerkev prepovedala poučevanje.
Sicer malo naporno branje, po drugi strani pa precej zanimivo, kako se cerkev rešuje iz zagat 🙂
LP!
Pravkar prebrala Odveč srce, ki me je gladko razočarala. Super ideja, super zasnova zgodbe, a je od vsega skupaj le lupina. Ne vem pa kaj pravijo naše kritike. A kdo kaj spremlja?
Sedaj pa berem Amsterdam (Ian McEwan), ki me je že fino potegnil vase in ugaja mojim bralskim čutom:-) Za kaj več bo pa treba knjigo prebrati do konca.
Prebrala Sosičevo Tito, amor mijo. Ni me tako navdušila kot Balerina, balerina, sploh pa se sprašujem, zakaj tak naslov, ko pa se knjiga veliko bolj kot s političnimi ukvarja z osebnimi zadevami. Ampak na splošno je zanimiva, berljiva in, zakaj ne, priporočljiva.
Trenutno sem spet pri kriminalki – svojem prvem Henningu Mankllu (Korak zadaj). Uf, tako dobre nisem brala že lep čas, kar mravljinci mi grejo po hrbtu!
Čakata me še Petrovićeva Trgovinica pri srečni roki in Ljubezen, fantazija Assie Djebar.
Saj res, ker je Oja ravno omenila kriminalko. MI lahko priporočite kakšnega fajn avtorja. V tem žanru sem bolj bos, samo ne mi omenjat Agathe Christie, ali kaj podobnega. Zelo sta mi bili všeč Nadarjeni gospod Ripley in Črna dalija.
Ali poznate kaj, ki je nadgradnja tega žanra v smislu psihološke motiviranosti junakov in kompleksnosti karakterjev.
@Iztok: poskusi s Patricio Highsmith …
@Iztok: poskusi z Ruth Rendell, zlasti, kadar piše pod psevdonimom Barbara Vine. Mene ponavadi prepriča.
Toro, tale o zobni miški mora biti prav napet krimič! 🙂 Si jo bom izposodila za branje – že zato, ker me zelo zanima, ali se je Gašper spomnil take finte, kot ena naših. Ker je “miš” slabo pospravila zob, je bil čez čas najden in ponovno položen pod blazino. Pa očitno miška vedno preveri, če se zobek ujema z novo luknjo v ustih… 🙂