Zloglasni E-ji
A ste gledali v oddaji Preverjeno prispevek o teh emulgatorjih (E + številka)? Kak odnos imate do tega? A pogledate na izdelek, da je brez ali da ima vsaj čim manj tega ali vam je vseeno?
Da najdeš kaj povsem brez tega, je sicer res že prava umetnost, a grozljivo je, koliko teh, celo najbolj škodljivih in kancerogenih emulgatorejv je ravno v hrani za otroke – žvečilnih, sladkarijah, jogurtih, pudingih, sladoledih, bonbonih… In potem človek zve, da so celo v kruhu, pa rižotah,… Kaj pa sploh še lahko ješ, če bi rad živel kolikor toliko zdravo?? No, to je žal bolj retorično vprašanje s samoumevnim odgovorom…
ker sem vegi, mi je prijatelj leta nazaj poslal zbirko E-jev – bolj da bi mi pokazal, kateri so iz živalskih sestavin. ogabno, nagnusno, za bruhat nagravžno. -reakcija po tem, ko sem zvedla kaj vsebujejo. tako da že 9 let kupujem hrano ki vsebuje NE živalske E-je, večina hrane (moje hrane) pa itak ne vsebuje E-jev. saj so sedaj vse lepo označene – brez konzervanskov in aditivov, začeli so pa uporabljati tudi trik, da napišejo E z besedo (sorbitol, kisline…)
ko začneš gledat na etikete, kaj hitro padeš “not” in se naučiš zbirat pravo hrano. ampak se moraš pripraviti na odrekanja – meni so bile najboljše rum kroglice, pa vsebujejo želatino, pa torte so vse z želatino, kruh je vse umeten, pijače vse umetne, (pijem samo h2o in pivo/vino :)), ampak ko stopiš v trgovine z “zdravo prehrano” potem najdeš miljon novi stvari – čeprav moraš tudi tam pogledat, kaj vsebujejo, ker so predvsem ne živalski ampak ne pa tudi brez E-jev
Ja, sem gledalo to oddajo. Moram reči, da je bila za moje pojme zelo slabo sproducirana. Avtorji so omenjali vedno samo E ta in ta E ta in ta, nikoli pa nihče ni povedal, kaj za tem E-jem dejansko stoji in kak namen ima v prehrambeni industriji (torej bolj natančno, čemu služi).
Prav jezim se, ko novinarji iz teh E-jev naredijo množični preplah. Potem pa nihče ne omeni (no, tista gospa iz… ne vem kod sicer deloma je), kakšni so vse kriteriji (in teh ni malo in se uporabljajo večino po vsem svetu isti), da lahko nek aditiv živilu sploh dodamo. In kakšne so meje (laboratorijske), v katerih nek dodatek sploh uporabljajo (za tem pa stoji cela živilska kemija, mikrobiologija, biokemija in kaj vem kaj še vse).
In moti me, ko na veliko razpravljajo, kako je nek aditiv kancerogen, mutagen in ne kaj še vse… Ja, seveda je. Se strinjam. Če je tako dokazano. In se tudi strinjam, da teh dokazov najbrž nikoli ne bomo mogli izvajati na človeku (seveda ne, bodimo pametni!) in da je podgana v tem primeru dober poskusni zajček. Torej dejansko kancerogenost, mutagenost… na človeku zelo težko dokažemo, se strinjam. Ampak! Saj je tudi morska sol lahko kancerogena, mutagena (ne vem, govorim na pamet – naj služi zgolj kot primer) in nevem še kaj, če jo užiješ v prevelikih količinah in to redno v določenem obdobju. Tega pa nihče ne pove. Zato so pa meje za te E-je. Meje, ki jih živilske firme MORAJO spoštovat. Kadar pa gre za alergije na določene substance (firma tudi ne more pisati svojih receptur na embalažo – kaj in koliko vsega živilo vsebuje), pa so to bolj ali manj posamezni primeri in takrat bi moral pač zdravnik pacienta opozorit, naj kaj mora biti pri nakupu živil posebej pozoren saj živilske firme izdelek samo ponujajo – ti ga nisi primoran kupiti).
In koliko tega živila dejansko zaužiješ (smo že ugotovili, da je poanta samo v dozi)… No, nobena firma ne bo pričakovala, da bi človek vsak dan npr. pojedel vrečko keksov, ki jim je dodan isti aditiv in s tem presegel priporočano oz. dovoljeno dnevno dozo tega aditiva. Sicer pa: tudi če en dan presežeš to mejo, so doze aditivov (ponavadi) tako znižane, da človek ravno zaradi enkratne prekomerne doze nekega aditiva težko zboli…
Ni samo en aspekt teh e-jev… Aspektov je veliko. Samo novinarji ponavadi podajo le tistega, ki malo “vzbudi” javnost, ki je bolj udaren in se bolj hudo sliši (kdo bi pa poslušal dolgovezna predavanja o tem, kaj natančno so ti e-ji, kje in zakaj natančno se uporabaljajo, kakšne so meje, kako so prišli do raznih omejitev itd.). Tako pač je.
Aja: ste vedeli, da med aditive spada tudi celuloza (kot “polnilo”), pektin, agar-agar (oboje želirna sredstva), vitamin C, citronska kislina… In kot zanimivost: prevelike doze vitamina C so pri živalskih poskusih vodile do nastanka ledvičnih kamnov… Toliko o informacijah glede škodljivosti…
Če pa koga kaj več zanima in zna nemško, pa prilepim še en link do zelo dobre strani o aditivih (vsebuje opise, mejne vrednosti oz. doze, uporabo, ADI vrednosti, pridelavo teh aditivov… in mnoge razprave):
Mishika, tud jaz sem presrečna, da se najde kdo, ki misli tako kot jaz! In Miša! In upam še veliko forumovcev. Namreč, manj kot veš o eni stvari, bolj te lahko “napumpajo”…
Zavedajte se, da lahko pri najbolj bio kmetu v Sloveniji kupite meso najbolj bio kravice, ki je svoje življenje preživela mirno na neokrnjenem pašniku, čistem zraku, brez stresa… kljub vsemu temu pa…. Če boste zrezek ocvrli, si boste po mojem mnenju naredili več škode, kot če bi navadno faremsko meso pripravili na nekoliko bolj zdrav način…
Ja, vsi samo vpijemo, da hočemo varno hrano in nenazadnje je to res naša pravica, a kaj na koncu naredimo iz nje… Tega pa nihče ne kontrolora.
Ja, E-ji…
E901… čebelji vosek
E1510… etanol
E1400-1450… škrob
E160(a)… karoten
E150… karamel
E322… lecitin
E440(a)… pektin
…..
Sama nisem gledala te oddaje, zato tudi ne vem, če je bilo omenjeno naslednje:
Dodatek E330 (citronska kislina) je kar nekaj časa veljal za zelo kancerogenega. Zakaj?
Citronska kislina je poglavitna substanca v enem najpomembnejših presnovnih procesov v celicah – Krebsovem ciklu. Nekdo, ki se je s tem le površno ukvarjal, je ime tega cikla povezal z nemško besedo Krebs, ki pomeni rak. Brez kakršnih koli relevantnih podatkov, raziskav… je torej spojina, ki jo je na pretek v vsakem izmed nas, pa v sadju in zelenjavi, pristala na črni listi kancerogenih aditivov.
Toliko o tem.
Sama sicer poskušam izbirati hrano s čim manj dodatki. Kako? Po trgovinah ne hodim z listkom, na katerih je dolg seznam E-jev in njihova potencialna nevarnost. Zadostuje že čisto preprost razmislek: če je nek puding s smetano, ki ga lahko kupim, dober več mesecev, doma skuhan puding s svežo stepeno sladko smetano pa bi bil že čez kakšen dan le še za v smeti, potem je jasno, da mora industrijski puding vsebovati precej aditivov.
Podobno je s kruhom in toasti, pa z rahlimi ruladicami…
Je pa res, kar pravi mishika. Tudi kuhinjska sol nas lahko ubije, če jo naenkrat pojemo 1 kg.
Najboljše je torej nekaj zdrave pameti in zmernost!
Pa lep vikend!
Sanja
Drage gospe, sem starejša generacija in navajena skromnosti v jedi. Ne spoznam se na “E”-je vendar mi je po vaših prispevkih docela jasno, da je pametno prehranjevanje v – zmernosti. Že moja mati je vedno opozarjala: Z žlico si človek grob koplje! – Kar je pomenilo in pomeni dandanes še toliko bolj, da je pravo prehranjevanje zmerno, skromno prehranjevanje. In ni bilo treba velikih besed in raznih razprav, da s(m)o razumeli in se tega navadili. “Bogate” recepte smo pa prebirali bolj za zabavo in jih še dandanes! Lep pozdrav! Mitka
Gledala sem prispevek, o dodatkih v prehrambenih izdelkih, v oddaji Preverjeno in me je malce zmedel gospod predavatelj z Biotehniške fakultete, ki je izjavil, da nekateri dodatki, ki sicer veljajo za škodljive, v kombinaciji z različnimi snovmi sploh niso škodljivi in da pretiravam s skrbmi okrog tega.
No, meni se zdi, da če je nek dodatek sam po sebi označen kot škodljiv, ne more biti hrana, ki ga vssebuje zdrava.
Jaz vedno pogledam na deklaracijo kakšne dodatke vsebuje izdelek in se za njegov nakup ne odločim, če vidim, da vsebuje škodljive dodatke, predvsem konzervanse.
Moj sin star 2 leti ima probleme s kožo ob uživanju jajc in mleka, ko sem se o prehrani pogovarjala z njegovo zdravnico, specialistko za otroške alergije, mi je svetovala takole: Otrok naj je sezonsko hrano in predvsem nič konzervirane, zamrznjene in že delno pripravljene kupljene hrane. Paziti je treba pri pijačah (napiki kot so ACE in nekatere vrste ledenih čajev, ki so že po barvi zelo divji), ker ravno tako vsebujejo dodatke, ki priedvsem pri občutljivih otrocih lahko povzročijo kožne spremembe idr.. Otrok naj namesto sadnega jogurta je navedni jogurt s sezonskim sadjem ali doma pripravljeno marmelado (brez Želinov ipd.). Pozimi naj raje kot pomaranče, mandarine … jejo jabolka in kislo zelje, repo itd (to je pri otrocih sicer težko izvedljivi ampak poskusiti je treb).
Zavedat se moramo necesa: v hrani, ki ne bi imela dodanih konzervansov in stabilizatorjev, bi se kaj hitro zacele razvijat raznorazne glivice, ki izdelujejo tako mutagene in kancerogene snovi, da so ob njih E-ji prava otroska pesmica.
Tako da se strinjam z nekaterimi predhodniki, zmernost pri vsem, pa veliko dobre volje.
pozdravcek,
proxima
Moram povedat, da sem tu prvič, ampak res prvič srečala ljudi, ki jih ob omenjanju E-jev ne grabi brezglava panika in o aditivih normalno razmišljajo. Prav navdušena sem! Ker, to ne moreš verjet, kaj vse ljudje skup spravijo.
Na primer: Želin. Je pektin. To je snov, ki se nahaja v sadju in je odgovorna, da sploh lahko skuhamo marmelado. Ga je pa v nekaterem sadju več, v drugem manj. Zato se, na primer, malinam, ki imajo malo pektina, dodaja rdeči ribez, da nastane marmelada, ne sok. Lahko pa dodate pektin v prahu. (Sama vseeno kombiniram z ribezom)
Drugi primer: kao-naj-bi-bili-konzervansi v jogurtih. Pa saj je alpsko mleko tudi obstojno pol leta, pa ne vsebuje konzervansov. In doma vložene kumarice ostanejo užitne 2 leti… če paziš na sterilnost. Jap, tudi sterilizacija podaljša rok uporabnosti, ne samo konzervansi.
Se pa povsem strinjam, da je čisto preveč umetnih barvil in arom… in to na žalost prav v izdelkih za otroke (seveda, pisani bonboni bolj pritegnejo), in malčki potem, zaradi lakomnosti proizvajalcev, trpijo za sto in eno alergijo…
Nise čisto prepričana ampak v Želinu ni samo pektin, kateremu ne oporekam, pač pa je dodan konzervans in zakaj bi ga dodajal marmeladi, če se naredi ravno tako brez njega le da se marmelada kuha nekoliko dlje. Moja babica mi je dala takšen nasvet, ko maarmelado, ki jo kuhaš kapnep na krožnik in se, ko počakaš nekaj časa tko strdi, da ne teče po krožniku, ko ga obrneš, je marmelada gotova.
In ker je pektin že tako ali tako v sadju iz njega nastane ob dodanem sladkorju marmelada, tudi brez Želina.
Jaz dem mnenja, da če lahko nekaj kupiš ali narediš brez škodljivih dodatkov (pa če tudi so dodani v majhnih količinah in tudi morda niso tako škodljivi, kot se govori) si si sigurno naredil uslugo.
Forum je zaprt za komentiranje.