zjutri
Prosim ne kritizirat slovnice…vejic…pik, ker mi ne rata bi pa povedu kaj večkat naredim…
Če je lepi dan in če svežina zjutri na vratih tam ko stojim zadiha in učke še kar zaspane ponese v hribovja, ki jih je videt v ozadju in sončne barve skozi drevja to mavrico in meglico prisije naravnost do mene nevem ali sanjam ali je to podvig, ki ga bom storil potem se zavem, ko drvim peš po gozdni poti na vrh hribovja. zraven ozrem šumenje potoka in jutranje prebujanje čebel in preletavanje ptic mi da vedeti, da je več vrst življenja in spominov, ki mi jih je vrednih ozreti med potjo. Listje šumi in rahel vetrc je res fantastičen in pa če se zraven še nasmeje potem veš, da je nekaj bogastva, ki si ga ohranil v sebi in ga lahko podeliš, če ga kdo neve kje poiskati. Dan je res lep. Dan za dnem z jutrom pred vrati, da vedeti, da zunaj obstaja veliko mehkobe in nismo samo sami.
P.s.pozabila sem ti povedati, da si kraasen moski, ki koncno je zacel cutit samega sebe in zivljenje, ki ga obdaja…
V tvojem trdem svetu biznisa in borbe za prezivetje familije – si pozabil na mehkobo oz ti je nihce ni nudil, da bi sam v sebi lazje prezivel…
Mehkoba je v naravi, v vonjih, v barvah, v pihu vetra in brencanju cebel, v luni in zvezdah:) in morje valovi za nas, galebi nam govorijo…
V svoj moski pristan pripljujes ko najdes osebo s katero lahko vse kar v sebi zacutis- delis…
In jaz te cakam:) – ti ves da moja rama zate je mehka in srce razumevajoce…le poiskati me moras ti moj vesolc:)
Forum je zaprt za komentiranje.