življenjski cilji
enamaloraztresena
Zakaj pa rabiš razumevanje s strani forumske publike, saj s fantom tvorita partnerski odnos, vidva se morata sporazumeti in sporazumevati. Zakaj te morajo forumski anonimneži štekati”? Meni bi bilo nepomembno, da bi bil delež razumevanja s strani nekih X oseb, ampak edino poemmbno le, da se s partnerjem razumeva.
Mnenja drugih (od zunaj) nam lahko odprejo povsem nov oz. drugačen pogleld na zadevo, situacijo.[/quote]
Ne vem, če bi se strinjal. Jaz pa mislim, da ljudje na tak način iščejo le potrditev svojega prav ali pa se pojavijo le še dodatni dvomi. Drugačen pogleda na zadevo pa nam dajo predvsem osebne izkušnje in ne toliko mnenja drugih.
Mnenja drugih (od zunaj) nam lahko odprejo povsem nov oz. drugačen pogleld na zadevo, situacijo.[/quote]
Ne vem, če bi se strinjal. Jaz pa mislim, da ljudje na tak način iščejo le potrditev svojega prav ali pa se pojavijo le še dodatni dvomi. Drugačen pogleda na zadevo pa nam dajo predvsem osebne izkušnje in ne toliko mnenja drugih.[/quote]
Osebne izkušnje nam dajo naš osebni pogled na zadevo in nikakor ne nek nevtralen pogled. Če si v nekaj čustveno vpleten, ne moreš gledati na zadevo izključno razumsko.
To vidim nekako tako, kot bi imeli sami v glavi npr. 47 poti za izhod iz neke situacije. In vse te poti se nam pokažejo na podlgai naših osebnih izkušenj in naše zmožnosti predvidevanja. In ljudje od zunaj nam lahko nakažejo še ogromno novih poti, ki so lahko po večini seveda povsem neprimerne in nesprejemljive za nas, a med stotimi je lahko ena pametna oz. jo lahko prilagodimo. Imamo pa definitivno širši pogled na zadevo, če smo dojemljivi še za drugačen pogled na našo osebno tematiko.
Čista resnica.[/quote]
Se strinjam, in če je takšnih dogodkov več, si precej dezorientiran več let.[/quote]
Sem hotela že prej napisati, da se lahko zgodi, da nekdo lahko izgubi orientacijo za vedno ali več let… pa nisem točno vedela, kako naj se izrazim. Tako kot praviš samička, če je takšnih dogodkov več, lahko pride do tega, da jo izgubiš za dalj časa ali tudi za vedno .:)
Ampak, če imaš v glavi 47 poti, pa jih dobiš zraven še 47 od drugih ljudi, ki jih ne poznaš, ti še vedno nič ne koristijo, dokler ne zaupaš sebi in svojim odločitvam. Kako boš zaupal drugim, če ne zaupaš sebi? To ne gre. Si ti kdaj storila nekaj, samo zato, ker je to nekomu prineslo uspeh? Ista pot je namreč prav lahko nekomu drugemu prinesla neuspeh. Verjamem, da avtorica tukaj le išče potrditev, da je z njenimi odločitvami vse v redu in ne išče nobene druge poti oziroma rešitve. Itak nima veliko izbire. Ima svoje želje in ima želje partnerja.
Sicer pa, ko se odločaš o spremembi, imaš vedno na voljo le dve poti. To sta, DA ali pa NE.
Se strinjam, in če je takšnih dogodkov več, si precej dezorientiran več let.[/quote]
Sem hotela že prej napisati, da se lahko zgodi, da nekdo lahko izgubi orientacijo za vedno ali več let… pa nisem točno vedela, kako naj se izrazim. Tako kot praviš samička, če je takšnih dogodkov več, lahko pride do tega, da jo izgubiš za dalj časa ali tudi za vedno .:)[/quote]
Ojej – za vedno? Torej sem res trajno zabluzila v življenu…ti šment! 😉
Sem hotela že prej napisati, da se lahko zgodi, da nekdo lahko izgubi orientacijo za vedno ali več let… pa nisem točno vedela, kako naj se izrazim. Tako kot praviš samička, če je takšnih dogodkov več, lahko pride do tega, da jo izgubiš za dalj časa ali tudi za vedno .:)[/quote]
Ojej – za vedno? Torej sem res trajno zabluzila v življenu…ti šment! ;)[/quote]
Seveda, posebej, če se temu dejstvu posmehuješ. 😉
Ojej – za vedno? Torej sem res trajno zabluzila v življenu…ti šment! ;)[/quote]
Seveda, posebej, če se temu dejstvu posmehuješ. ;)[/quote]
Hja, le kdo se pa ne bi, ko se zaveš da je vse kar imaš na razpolago le še (po)smeh?
Kaj pa mati? 🙂 Tu si se našla, zato si dreagirala tako omalovaževalno s posmehom do naju z Markom, češ, kaj bosta ta dva filozofa pametovala, a ne? :)))
Jaz ne trdim, da boš ti slaba ali dobra mati, tega ne vem, da ne bo pomote. Pisal sem pavšalno. A ni logično, da tiste hčere, ki so bile ranjene v odnosu z materjo, ki so imele slab onos z njo, da se potem težje znajdejo v materinski vlogi, ker sedaj so se naenkrat same znašle na tistem položaju kot njihove matere, ki ga podoživljajo z otrokom – in ti občutki so lahko zelo mešani, tudi nezavedno odklanjanje otroka, npr. pretirana čuječnost in zaskrbljenost za njegovo počutje itd….[/quote]
A ni zanimivo, da si se obrgnil ob moj podatek glede mame, ko ti bom pa napisala, da je ok, boš pa napisal, da te ne zanima … ne gre mi skupaj. Tudi z mamo se razumem in je super mati :-), z očetom sem mentalno pač bližje.
Malce čudno se mi predvsem zdi koliko ljudi sprašuje za različne nasvete glede težav, ki bi jih enostaven pogovor s partnerjem rešil. Saj verjetno ne grizejo, niti zapustili vas ne bodo ob prvi težavi. Meni se zdi najboljša rešitev vseh težav iskren in direkten pogovor, kjer pač predstaviš partnerju svoje skrbi, misli, mnenje, nek ples okoli vrele kaše ali pranje perila pri sosedu se mi zdi že prvi znak težav samega odnosa. Mogoče pa se le jaz vržem cel v zvezo in se odprem, da me lahko ranejo, a hkrati zaupam, da me ne bodo. Mojih 5 minut.
Marko, saj nisem napisala, da ti nekdo drug da rešitev, temveč da lahko človek vidi še drugačen pogled na samo zadevo, do katerega pač sam ne pride. Odločitev pa je vedno od tistega, ki jo mora sprejeti. Posledično pa tudi seveda odgovornost.
Naj najprej blagoslovim tale hud naliv v Ljubljani, o marija kako potrebno, čeprav shladilo se ni skoraj nič.
K temi … avtorica, si sploh videla moj post? Se dogaja tudi meni (ne vem, kako), da ko odpošljem, ni novih postov, ampak so ti vidni šele čez par ur. Ne vem več kdo ti je lepo napisal, da se očitno čutiš odgovorno za srečo in zadovoljstvo drugih (pomembnih oseb tvojem življenju).
Marko, čeprav je tečen z vprašanji, skuša na podoben način kot japkica pri tebi spodbudit drugačne poti, drugačne načine razmišljanja. Mislim tud, da je okej, če na vsake toliko realno pomislilo, pretresemo naš partnerski odnos tudi z neprijetnimi vprašanji, reality check pa to.
Meni to sicer ni čudno, ker sem sam počel podobno. To je bilo, kadar nisem zaupal ne sebi, ne partnerki, čeprav sem takrat bil povsem prepričan, da je partner ta pravi. Potem seveda vidiš, da ni bil oziroma, da oba nisva bila “ta prava” in da je bilo veliko peska v očeh, ki ga je bilo potrebno potem očistit.
In način, ki ga opisuješ, da vse težave in dvome rešuješ le s partnerjem, je zame danes edini sprejemeljiv in zaželjen. To je popolno predajanje in popolno zaupanje. Seveda se tako močno izpostaviš, ampak to je edini način, da ljubiš in si ljubljen, si brez dvomov in občutek je zelo osvobojujoč, prijeten. ko je ne drugi strani partner enak in gre v odnos na enak način, se zdi, kot da se ne more zgodil nič slabega, vse ovire se zdijo premagljive. Ali je še kaj več od tega? Počakajmo… 🙂
Tandem M&M; jaz iskreno spoštujem filozofe in se vama nisem posmehovala (saj pravita, da je to za vaju kompliment), tudi za gospodarstvo bi bilo pomojem super, če bi sodelovali skupaj z gospodarstveniki. Vendar menim, da so takšni filozofsko-analitični teoretični nasveti pri takšnih nasvetih nekoliko neživljenjski, s tendenco po zagovarjanju svojega spola, blatenju vseh mater in iskanju mehkih hrušk, kjer jih ni. Za vajino natančno analizo pa se skriva stereotipizacija in trivialna psihologija.
Če pa vidva na čelu prebereta dobro ali slabo mati … super za vaju, to je fenomen. Ampak bistvo je očem nevidno.
No, lepo se imejte, zanimiva tema, jutri zagotovo preberem vse modrosti te filozofske dvojice in vseh ostalih, ampak zdaj grem raje na piknik na čevape in spet se bom ognila MON-u, na srečo.
Včasih se je lažje pomenit o kočljivi zadevi s popolnimi neznanci, kakor s človekom, ki je del “kočljivosti”, tudi sama opažam v svojem life-u, če komu rečem, da bi se rada pogovorila, da folk kar “pobegne”; ne vem zakaj vsi pri tem pomislijo, da je ne vem kaj narobe ali da bi ne vem kaj rada od nekoga drugega – marsikdo res ne zna komunicirati, kar se tudi vidi na tem forumu, ko so nasveti dokaj jalovi, nekateri celo škodoželjni, večina žaljivih; skratka nekoristne debate z nekoristnimi osebki se tukaj furajo (sebe ne izključujem).
Alexis, mogoče pa se neživljenjski zdijo tebi zato, ker še nisi tega doživela. Nekateri pa morda smo. Upam, da si vsaj pomislila na to možnost. 😉
Seveda je filozof kompliment, ampak besede, ki so zraven tega izračene, včasih izkazujejo posmeh. Ni lepo, ampak tako pač imamo, takšni smo. 🙂
Mene ta tandem spominja na razprave, ko papež in ostali duhovniki (katoliški) na veliko razpravljajao o družinah, kontracepciji… le kdo bo verjel njihovim nasvetom na tako temo? Jaz njim in tandemu M&M isto verjamem. Se pravi bolj malo.
Jaz verjamem predvsem takim, ki imajo izkušnje z določenega področja, ne tistim, ki samo čitajo knjige. Je ok, če bereš, ampak ni vse sveto kar piše v knjigah.
Trivialna psihologija, točno tako.
Moj mali bratranec bo kmalu prerasel svojo fazo zakaj, saj jo skoraj že je.
Alexis, da ga ne boš cuknila spet preveč na pikniku, če bodo čevapčiči bolj pikantni. Malo se nazaj drži :)))
Neke filozovske tandeme že vidiš? Ampak ni nenavadno v tej pasji vročini 😀
metka84
Družina je sveta, a ni? ;)) Tudi to je lepo, da se uvajaš v delo s 5-letniki, da se učiš delati z otroki, če ti jih bo kaj bog namenil (bolj težka bo, ker ni menda pravih moških? mogoče kaj na priprošnjo Svetega Duha :)), boš imela že neka izkušenj. Radovednosti in vedeželjnosti ne smeš zatirati pri otroku, da bi ti te to celo motilo, ker si napisala, da ga bo “že minilo”. Upajmo lahko samo, da ga ne bo. :))
ha, ha, ti si pa poduhovljen. Jaz pa nisem na tvojo žalost. In še huje, sploh ne razmišljam o svojih otrocih. Mogoče kdaj bom, amapk do sedaj še nisem.
Jaz razmišljam kako bi se poleg službe in hobijev lotila še dodatnega študija pa šla mogoče kdaj tudi v tujino.
Veš moj bratranec je bolj brihten kot nekateri drugi zakajčki.
Alexis, da ga ne boš cuknila spet preveč na pikniku, če bodo čevapčiči bolj pikantni. Malo se nazaj drži :)))
Neke filozovske tandeme že vidiš? Ampak ni nenavadno v tej pasji vročini 😀
metka84
Družina je sveta, a ni? ;)) Tudi to je lepo, da se uvajaš v delo s 5-letniki, da se učiš delati z otroki, če ti jih bo kaj bog namenil (bolj težka bo, ker ni menda pravih moških? mogoče kaj na priprošnjo Svetega Duha :)), boš imela že neka izkušenj. Radovednosti in vedeželjnosti ne smeš zatirati pri otroku, da bi ti te to celo motilo, ker si napisala, da ga bo “že minilo”. Upajmo lahko samo, da ga ne bo. :))[/quote]
Forum je zaprt za komentiranje.