Življenjska odločitev – morebitne vaše podobne izkušnje
Zdravo!
Popolnoma sem v precepu, prosim za kak vaš nasvet, če ste dali kaj podobnega skozi.
Sem v poznih dvajsetih, zaključila študij, imam resnega partnerja, s katerim načrtujeva družino, trenutno bivam v Lj (najem), kjer imam tudi fajn službo za nedoločen čas. Partner ima službo za določen čas, tudi v Lj.
Gre se za odločitev o kraju bivanja. Oba sva namreč iz istega konca Slo, ne iz Lj. In sedaj je treba dat na tehtnico:
– prijaznejše okolje za vzgojo otroka (meniva, da je to izven Lj, odnosi med ljudmi so bolj pristni, manj stresno okolje, bližina vrtca, šole, zunajšolskih dejavnosti- npr. 9 letni otrok lahko gre sam peš in nisi suženj furanja,kot vidim da so sodelavci iz Lj, babice lahko uskočijo vsak moment in počuvajo)
– možnosti za kariero (tle je velik + v Lj glede na število družb, raznih ustanov itd., mislim, da imam v domačem okolju zelo malo možnosti za dobro službo – možnost zaposlitve sicer imam – VIP, vendar so službe s ful slabšimi plačili, mogoče je izven Lj +, da ni tolikšne konkurence kot v Lj, partner glede službe ni izbirčen).
– bivanjske razmere (doma si lahko pri meni ali njem prizidava ali kupiva večje stanovanje za isti denar (+), kot v LJ enosobno, eno in pol (-); doma imam ob hiši naravo (+), v Lj pa šopingcentre (+), v Lj ni nikdar dolgčas, domače mesto je kdaj turobno, je pa udobno – ni vrste na banki, v zdravstvenem domu, povsod lahko blizu parkiraš, ni gužve na cesti)
Kariera in družina- oboje mi je pomembno, furanje v službo v LJ bi šlo, vendar ne z majhnimi otroki, ker bi bila več kot ob 2 uri na dan…
Prosim za vaše podobne izkušnje, kaj je pri vas prevagalo, sigurno vas je blo velik v podobni situaciji (da ste študirali v Lj in se spraševali ali ostat ali ne). Status QUO pa pri meni ni več sprejemljiv, ker je cajt, da naredim kak korak naprej v lajfu (nakup stanovanja/gradnja, otrok, kariera)
Hm ne vem, če bo šlo tu s seštevanjem plusov in minusov… poznam nekaj takih, ki živijo na relaciji lj-njihov kraj, če sta oba iz istega kraja.
Načeloma je tako, da pri taki stvari vedno veš, čeprav na zunaj izgleda, kot da si še ne vem kako razcepljen. Sploh pa ni nikjer rečeno, da bo ta odločitev, ki jo bosta zdaj sprejela, tako dokončno doživljenjska.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Težko je pisati o odločanju, ki ga sprejme nekdo drug. Za vaju je to pomembno, zato ne razumem, zakaj sprašuješ na forumu. Le vidva sta v svoji koži, le vidva lahko resnično čutita in tudi poznata vse okoliščine.Povsod so tako + in -. Tudi izven mesta se najdejo neprijazni ljudje, morda jih je še več, ker se vsi med seboj poznajo in so zato na tekočem (vaške opravljivke). V mestu škodoželjnost morda ne pride toliko do izraza, ker se ljudje bolj brigajo za sebe, nimajo sploh časa razmišljati o drugih.
Ponavadi začneš skromno, z majhnim stanovanjem, skozi čas prihraniš in si privoščiš večje udobje. Edino, kar bi svetovala je to, da živite ločeno od starih staršev, svobodno in brez obveznosti, omejitev.
Kolikokrat na leto greš v banko? V zdravstveni dom? Na pošto? Je to res pomembno, da na teh mestih ni gneče? Zame osebno ne, ker vse omenjeno morda obiščem enkrat letno.
Domače mesto ti je že danes sem ter tja turobno, potem si človek, ki rabiš dogajanje okoli sebe? Tudi v Ljubljani najdeš mirno okolico in hkrati kraje, kjer je bolj odmevno.
Predvsem se s partnerjem pogovorita, česa si sploh želita, sestavita seznam, ga večkrat preglejta, dopolnita in se nato skupaj odločita. Čas bo pokazal svoje, še vedno pa ni nobena stvar toliko zacementirana, da se je ne bi dalo v prihodnosti spremeniti:).
Z majhnimi otroki je “dogajanje” itak zelo nizko na seznamu potreb in želja.
Tudi jaz soglašam, da proč od staršev, vsaj 1 km.
Nočem zveneti pesimistično, ampak kariera in družina gresta zelo slabo vkup in tukaj nekdo nastrada, ponavadi otroci (in partner). Glede na leta bi se ti že moral kaj bolj konkretno svitati glede kariere in če ti je to pomembno, z družino počakaj še par let, da nekam prilezeš.
Glede zdravnika bi dopolnila Goldfish – z dojenčki si v posvetovalnici skoraj vsak mesec, pa tudi malčki so običajno kar pogosto bolni, pa cepljenja, pa redni sistematski, pa zobozdravnik … Pomnoži z dva, če imaš dva majhna otroka. Teh pregledov je skratka toliko, da te od logistike lahko glava boli in je pomembno, ali ima ZD parkirišče (veliko ljubljanskih glede tega kar šepa, recimo Vič). Da o otroški urgenci na Metelkovi niti ne govorim.
Drugače pa, ko te tako berem, se mi zdi, da bi se ti rada že jutri znašla v čisto enem drugem filmu. Prepusti se no življenju. Če ti v LJ ni nič hudega, ostani v LJ. Preseliš se lahko še vedno, ljudje se selijo tudi s kopico otrok, nobena redkost.
Moje mnenje, kariera in družina gresta z roko v roki, če je vse premišljeno, dosledno in načrtovano. Otroci imajo največ od zadovoljnih in izpopolnjenih staršev. Ambicije staršev so dobra popotnica za potomce, ki vidijo delavne, borbene, fokusirane starše, ki jim je mar za sebe, družino in družbo.
Ja, dojenčki so od rojstva naprej enkrat mesečno v posvetovalnici, takrat je mamica še na porodniškem dopustu in ima dovolj časa. Kasneje ni pri vseh družinah tako ekstremno kot pišeš. Poznam primere družin, kjer pediatra vidijo le na sistematskih pregledih. Če imaš avto, logistika ni problem.
Moje mnenje, kariera in družina gresta z roko v roki, če je vse premišljeno, dosledno in načrtovano. Otroci imajo največ od zadovoljnih in izpopolnjenih staršev. Ambicije staršev so dobra popotnica za potomce, ki vidijo delavne, borbene, fokusirane starše, ki jim je mar za sebe, družino in družbo.
Ja, dojenčki so od rojstva naprej enkrat mesečno v posvetovalnici, takrat je mamica še na porodniškem dopustu in ima dovolj časa. Kasneje ni pri vseh družinah tako ekstremno kot pišeš. Poznam primere družin, kjer pediatra vidijo le na sistematskih pregledih. Če imaš avto, logistika ni problem.[/quote]
Tudi če imaš čas in porodniški dopust, ti to ne pomaga, če ni parkinga. Pojdi enkrat za hec v dežju ali snegu probat – ZD Vič.
Poleg tega ima mamica dovolj časa pri prvem otroku, ko sta dva ali celo trije otroci, je pa druga pesem.
Otroci imajo največ od staršev, ki so jim na voljo več kot dve uri na dan.
Gre za popolnoma različen način življenja. V mestu imaš vse bolj pri roki, na vasi se moraš za vse malo bolj potrudit, če ti ni pretežko seveda.
Življenje na vasi ti daje tudi neko večjo varnost v smislu samooskrbe kot pa mesto kjer si primoran vse kupit, plačat od kurjave, hrane,….
Po moje izbiraš med lepšim okoljem na vasi in hodiš v mesto v službo in mestnim življenjem ko hodiš na vas za vikend v lepše okolje.
tisto o pristnih odnosih lahko kar skenslaš, razen če ti je opravljanje izenačeno s pristnimi odnosi.
Bivanje pri enih ali drugih staršev – ne vem ali ste tako zaverovane vase in domišljave, da se vas milijon postov o vsiljivih starših in taščah prav nič ne dotakne.
Razen če imaš že v glavi, da bodo za otroke itak skrbeli stari starši (potem tudi 2 uri vožnje na dan ne bo problem).
Računaj vedno višje cene bencina.
V Lj je narave več kot dovolj
na kmetih boš vohala gnojnico veliko časa
Zaenkrat je tako, da če delaš kariero in imaš otroke, dokler ne prilezeš do plače 2000 evrov in več, si v minusu. Ne vem pa, kako bo v prihodnje s socialno državo.
Odloči se kot veš in znaš, samo o odnosih pa krepko premisli.
Pa za denar od enosobnega stanovanja ali malo več si lahko kupita svojo bajto na deželi, ne rinit k tastarim no.
Jaz svetovati ne morem. Lahko ti povem, kako sva se midva odločila. Kupila sva stanovanje (pa ne tako majhno) in živela v Lj nekje do 30. leta. Nama je bilo super. Sva bila zvečer veliko zunaj, kino, ipd. Obema nama je bila pomembna kariera, ob tej pa ponuja Ljubljana res obilo priložnosti za sprostitev.
Potem sva se je naveličala, sploh ko sva začela razmišljati o naraščaju, zdravem življenju (in okolju), zdravi prehrani, onesnaženosti zraka, ipd. Preselila sva se na podeželje in se vozila v Lj v službo. Približno 40 minut vožnje. Življenje se nama je spremenilo za 360 stopinj. Namesto kina sva si omislila domači kino, saj se nama po prihodu iz službe enostavno ne da še enkrat v ljubljano. Namesto sprehoda po shopping centrih (pozimi) ali po centru (poleti), greva na sprehod v naravo ali pa delat na vrt. V službo ob sobotah in nedeljah ne hodiva več (prej je bilo to vsaj 2 vikenda na mesec, mož pa v bistvu vsako soboto). Če bi mi to kdo predlagal pri 25, bi me bilo groza. Nekaj po 30. pa mi je bila sprememba super. Kot da sva dala za sabo “mestno” življenje in da je čas za nekaj drugega.
Za kariero je ponavadi res bolje, da živiš v LJ. VENDAR še bolj pomembno po prihodu otroka je, da imaš na dosegu roke kakšnega sorodnika, ki ti naraščaj lahko popazi, ga gre iskat v vrtec, ipd.
To je kar velik problem, saj je dve karieri težko voditi, če imaš otroka in mora biti vedno nekdo z njim. Razen če ga ne upaš pustiti s kako varuško, kar pa ni enostavno (ko je tako majhen, ker se zanj bojiš in varuški zaupaš manj kot sebi).
Povem ti, da lažje se je voziti vsak dan v LJ, če veš, da je otrok pri nekomu, ki mu zaupaš, kot pa se vsak dan s partnerjem usklajevat (in prerekat), kdo ima pomembnejši sestanek, komu bo uspelo priti pravočasno v vrtec, da o tem, kdo bo z otrokom doma, ko bo bolan, ne govorim. Stari starši se pa itak z otrokom želijo ukvarjati, tako da se meni zdi bolj smiselno, da so z njim takrat, ko jaz to rabim, ne pa da moraš še čez vikende (ko bi lahko imela čas zase in družino), laziti k njim na obisk, da lahko sploh vidijo ta malega.
Tako da – jaz sem se odločila za podeželje. Če bi imela starše (obeh) bližje, bi bilo lažje. Vendar tudi tako mi je bolje, kot če bi bila v mestu. Pa otrok rabi prostor. Saj razumem – če pač nimaš druge možnosti, je tudi enosobno stanovanje v redu. Vendar če imaš – za otroka bo bolje. Tudi ko otrok nekoliko zraste, ga lahko pustiš pred hišo na vrtu, da se igra (in ti še kaj zraven narediš). Če si v mestu, moraš z njim park in največ kar lahko narediš, je, da čvekaš, ali pa ga imaš zaprtega v stanovanju.
Kot so ti ze prej napisali, živeti v isti hiši s starši ni pametno. Če je pa to edina opcija, pa potem naj bo pri tvojih, ne pri njegovih. Ti se boš z mamo lažje zmenila kot s taščo, moški so pa bolj prilagodljivi (in manj prepirljivi) pri gospodinjskih zadevah.
Forum je zaprt za komentiranje.