Življenje
Življenje..ti tragična reč..
Življenje..ti nagnusna reč…
Življenje je…trpljenje..življenje so vojne…svinjarije..prevare…smrti..grozodejstva..
Življenje je rak, aids, kolera, lačni afriški otroci.
Življenje ni pol kurtza vredno. Lahko se konča v trenutku na prehodu za pešce.
Kaj ima od življenja brezposelna mati samohranilka? Kaj ima od življenja delavec Vegrada? Kaj ima od življenja mati neozdravljivo bolnega otroka?
Lepo življenje je…privilegij redkih srečnežev..Lepo življenje je, da si zdrav, imaš službo, kurac ti stoji, fukaš lahko, prijatelje imaš..
Samo pizda, ne moreš bit čist srečen, poleg vsega sranja okoli tebe. Ne moreš.
Na tem svetu je lahko popolnoma srečen samo debil, idiot, ignorant..
In ko se stegneš…te ni več..in svet se vrti naprej, ko da s enič ni zgodilo..
Zakaj si pol sploh domišljamo, da smo nekaj? Nič nismo. Čist vseeno je, kaj si, kdo si, kaj imaš..
Ker za tabo ostane pepel velikosti enega čika..Mogoče že jutri..
Življenje je..tako nevarno…tako posrano…tako stresno..tako grdo..
Edina lepa stvar je ljubezen do bližnjega.
Zelo lepa stvar.
In zato ti skoraj ne ostane drugega..kot da preživiš nekaj ignorantskih desetletij v svojem filmu…manj razmišljaš..manj si nesrečen..
In ko razmisliš..V bistvu bi moral cel čas samo pit, fukat in se drogirat..pa bi bilo življenje lepo.
Kot Jim Morrison. Pa ja, preživet nekaj let na offu-, do 27-ega..potem pa adio mare..
Ampak ljudje nismo narejeni tako, večina ne.
Ljudje smo narejeni tako, da se sekiramo…hočemo dolgo živeti..iščemo smisel tega kurčevega življenja, iščemo smisel nesmisla okoli sebe, iščemo smisel lastne nesmiselne eksistence, iščemo smisel lastnega napuha.
Kakšen kurčev smisel. Življenje nima smisla. Življenje je kruta igra usod.
Najboljše bi bilo, če bi človeka enostavno bolel kurac za vse. Ampak nikogar ne boli kurac za vse.
Iskati smisel življenja pomeni tavati..ponoreti..zblazneti..zakaj častimo filozofe..pisatelje..ker so zblazneli? Ker so iskali nekaj, česar ni, smisel življenja?
Naše življenje ni vredno nič. Zato je edino važno, da vsaj približno uživaš v tej bedni igri, imenovani življenje in najdeš srečne trenutke.
Če si popolnoma srečen, si pa enostavno bedast, ali pa zadet.
Saj se mi je zdelo, da je tvoj svet temačen. Lahko si ustvariš lepšega.
Življenje je lepo, vendar je res, nikoli ne veš, kaj te lahko doleti. Ampak, da bi obupaval samo zaradi tega. Morda te pa nikoli ne doleti nič slabega. :)) Zato je potrebno ceniti vsak trenutek. To je pa težko, če vidiš vse okrog sebe črno in ogrožajoče.
Jaz sem očitno bedast in ignorantski v tvojem svetu, kar ni nič čudnega. Ampak ne vem še do koga.:)
V tvojem svetu normalen človek ne more bit srečen. Zato tudi sam nisi. Logika je preprosta. Obrnit način razmišljanja bo pa malo težje.
Življenje je lepo, če ga živiš.
Življenje je dihanje, vohanje, gledanje, tipanje.
Življenje ima več odtenkov, vsak je pomemben, prav vsak te nekam pripelje in v končni fazi tudi odpelje:). Minljivost trenutkov te postavlja v položaj, ko se začneš zavedati, kako si majhen, a vendar pomemben, ker soustvarjaš te drobne trenutke.
Kakšno je lepo življenje? Lahko si zaprt v celici in imaš več od življenja kot marsikdo, ki se vrti v družbenih normah, puhlih percepcijah o lepem življenju. Pogrešam skromnost, moč uživanja v preprostih stvareh. Vsi bi radi več in še več in še več stvari, ki zgolj onesrečujejo.
Popolnosti ni, zato tudi ni popolne sreče. Morda ljudje preveč iščejo popolnost in ne vidijo, kako drvijo mimo polno drobnih sreč.
Mali princ lepo razmišlja…:)
“Za hip zastanemo, toliko, da se srečamo, spoznamo, vzljubimo, da drug z drugim delimo usodo.
To je dragocen, a minljiv trenutek.
To je kakor droben pripetljaj v večnosti.
Če usodo delimo s skrbjo, lahkega srca in ljubeče, bomo drug drugega obdarili z izobiljem in radostjo.
In tedaj bo ta trenutek postal vreden življenja.”
(Deepak Chopra)
En (kako neinovativno!) citat, a zaobjame bistvo. Saj se marsikateri dvom razkadi v odgovoru na vprašanje: kaj je bilo tisto, kar mi še danes vzbudi topel občutek vedrine ob misli na nekoga, ki sem ga srečal v preteklosti? Kar si prejel, imaš in to lahko deliš naprej.
klobaso ki jo spider nakvačkal , po vsej verjetnosti v kombinaciji melanholije in rahle depresije ko njegova vezana ljubimka ni imela čas za skok med rjuhe in občudovanjem njegovega torza in alter ega pol m nižje se da čisto enostavno strniti v nekaj kar že skoz trdim in je ena od redkih nespremenljivih resnic življenja…Življenje niam nobenega smisla , življenje je bolezen in Smrt je zdravilo..zato je včasih prav nerazumčjivo kako se nekateri oklepajo življenja in ne umrejo, pravzaprav so že mrtvi, le tega nevedo , prav sebično se oklepajo življenja, in sebičnost, je poleg napuha ter pohlepa zelo, zelo velik greh
verjemi, ko bo prišel pravi čas bom znal umreti, lahko ti zase rečeš to?[/quote]
Rečem lahko marsikaj, vprašanje pa je, kaj bom takrat res naredil. :))
Sam cenim življenje, samo sem ga sprejel takšnega kot je, z vsemi minusi in plusi. Na žalost je pa tako, da je več minusov, kot plusov, tist, ki tega ne dojame je pa enostavno preneumen, po možnosti še kak vernik, ki vsako nedeljo hodi k maši, saj je to dostikrat pogojeno s prvim.
Poglej, ti si ignorant. Tebi je važno, da si preko spleta spoznal eno žensko, s katero se kao razumeš, da živiš v svojem malem svetu, kjer si zaradi tega dejstva srečen. Sej na nek način si zanimiv v svoji ignoranci, kot en Tantadruj se mi zdiš..Ampak d abi si želel biti v tvojih čevljih in tvojem svetu…ne..
Svet je takšen, kot je. Ne obstaja moj svet in tvoj svet. Če si ti po otročje domišljaš, da je svet lepši, ker živiš v ignoranci, je to tvoja stvar.
Svet je lep :
Aja ups, ne ni.
Forum je zaprt za komentiranje.