Življenje je kratko, s čim se ne obremenjujete
Jaz si recem, da bomo vsi enkrat umrli,pa da so vse samo izkusnje iz katerih se ucis (tud ce so bedne/slabe) vse lahko popravis, sam ce koga ubijes ne.
Vcasih se postavim v ” trerjo osebo”da se delam, kot da se neka stvar ne dogaja meni, amapk na to gledam, kot bi nekdo drug videl.
Ce imam slad dan, ko se nekaj sekiram za bz, si recem, da bo itak hitro minlo in bom pozabla, do takrat pa moram potrpet.
Jaz se načrtno ne obremenujujem z gospodinjskimi opravili. Imam sicer za silo red in še kar čisto, ampak je veliko bolj zdravo kot čistoča, ki sem jo vzdrževala v preteklosti.
Ne obremenjujem se z denarjem. Kolikor ga imam na razpolago, ga porabim. Če si želim kaj lepega pa je bolj kot ne neuporabno, si vseeno kupim. Samo enkrat se živi.
Imam par stvari s katerimi se trudim ne obremenjevati – s toksičnimi ljudmi (njihovo nasilje in blodnje ter izgovori za njihovo vedenje); krivice; družbenimi “zahtevami” dneva; nerealističnimi pričakovanji in navideznimi “statusi”.
Več ali manj se izogibam Sartre-jevega pekla ter skušam po tibetansko (ali karkoli pač) spremeniti to kar lahko in sprejeti to česar ne morem.
Ne pustim si dopovedati, da sem grda, če ne nosim ličil kot jih ena določi za ta teden; ne pustim si dopovedovati, da sem lena, če ne plačam za fitnes in najamem čistilko ali histerična če ne hodim na tečaj joge; dolgočasna, če uživam v puzlih in dolžna uživati v tistem kar mi izkoriščevalski ? zaukaže.
Največ prinese (vsaj meni) osebna integriteta stati za svojim mišljenjem in dejanji. Če mi en polije rdeče vino po belem tepihu nisem umazana ?, ki ne zna čistiti dovolj dobro, da bi se vino samo od sebe vrnilo v kozarec – odgovornost oziroma posledica je na meni; krivda pa ne!
(Zelo sem jezne volje danes – stojim za svojim mnenjem in sprejemam kritiko, da bi se lahko elegantnejše izrazila)
Lp
Forum je zaprt za komentiranje.