Zgrešen študij

Zivjo

stara sem 26 let in trenutno končujem drugo diplomsko nalogo, smer ekonomija. Redne zaposlitve mi še ni uspelo najti. In kaj je problem, čedalje bolj ugotavljam, da me ta smer in poklic sploh ne veselita, vidim se v zdravstvu. Rada bi delala z otroki, slušno prizadetimi mogoče mentalno zaostalimi otroki oz nekaj podobnega. Da bi bila neke vrste terapevtka.
In kaj naj sedaj storim se še ma tretji fax vpišem izredno… čisto sem zbegana.

Lp Citronka

Vsekakor se vpiši če imaš voljo do študija. Izobrazba ti ne bo škodila nikoli.

Tudi jaz ugotavljam, da sem se odločila napačno (politologija), vendar žal poti nazaj ni. Najprej sem šla na sredno ekonomsko, ker nisem imela jajc, da bi se vpisala na veterinarsko…po tem ni bilo možnosti za veterino….in sem še bolj falila. Obožujem živali in bi bila ful rada veterinarka, ampak mislim, da to ni žal več mogoče….druga opcija je pa agronomija….in kaj sedaj? sprejeti napačno odločitev?

Citronka !

ok, čeprav sva mela že nekaj konfliktov, ampak se mi zdi, da bi blo fajn, če slišiš mojo zgodbo: jst sem po gimnaziji vpisal Pravo (sem bil priden), ampak sem hvala bogu ugotovil še pravočasno, da to ni zame……. sicer sem naredil vse izpite za 1. letnik (tudi Rimsko pravo), vendar, ko sem prišel na vpis v 2. letnik, sem se zamislil v stilu: pa za boga miloga!!! kaj pa jaz sploh počnem tukaj!!!! in….. sem pustil pravo. vpisal sem se na psihologijo, ker me je to vedno veselilo in zanimalo, vendar sem v 2 letniku naštudiral, da pa psihologija ni ne vem kako dobičkonosna, pa ne samo to……. tut dobro službo s to izobrazbo je težko dobit……… in sem vzporedno vpisal še novinarstvo, ker sem že med študijem delal pri medijih….. letos sem vpisal tudi magisterij iz ene umesne piz*arije ( ne bom moril s tem). AMPAK!! čeprav se zdi človeku, da mam lajf porihtan tako kot je treba, mam tut jst dvome. Če ti povem za naprej…… se nekak kar ne morm videt v vlogi novinarja, al pa šolskega psihologa…….. nevem…. vedno so dvomi. še toliko večji so, ko pride človek do prelomnic. ala: diploma, ko vidiš, da enostavno : “zdaj se gre pa zares! – jst se pa še nočem it zares…..” Nimaš samo ti s tem probleme….. po mojem jih ma vsak človek, ki gleda za par let naprej.

Sicer pa ni nujno, da opravljaš ravno poklic računovodje (!?), lahko delaš še marsikaj drugega (verjetno se tudi kakšna opcija glede dela z otroki najde)…….. jst ti predlagam, da ne paničariš, ampak se vsedi, globoko premisli in si zastavi ene cilje, ki ti jih je (očitno) zmanjkalo, ko si končala s šolanjem.

Bo vse uredu, boš videla……… veš, jst nisem religiozen človek, niti ne verjamem v usodo, vendar se mi zdi, da se stvari kar nekak same porihtajo. Samo pasivna ne smeš bit. Moraš nekaj NAREDIT! Ne smeš kar sedet in se smilit sama sebi, pa bo!

Še enkrat: cilji, cilji, cilji. če jih ni, potem samo bluziš celo življenje.

S spoštovanjem,

Remedy

Če imate voljo in željo, je najbolje, da zamenjate faks… Kolegica je po 3letih na faksu ugotovila, da je študij ne veseli in se je prepisala in to je najbolje kar je lahko naredila zase. Ubogaj svoje srce. Naredi, kar hočeš – pa ne preveč gruntat a je prou al ni. Če ne poskusiš, ti bo loh kasnej žal… “Zakaj nisem…”

Če povem na svojem primeru…redno sem zaposlena že od drugega letnika in sem skoz izredno študirala, torej sem dala za faks preko 1,2 mio SIT, to je en razlog, da ne morem vsega vržt stran…druga stvar je pa ta, da ne morem it študirat redno, ker delam in moram delat, ker se sama preživljam in si takšnega študija pač ne morem privoščiti.

Uh, tle mam pa jaz tud za povedat. Po srednji šoli sem šla na FDV, smer tržno komuniciranje. Kaj mi je bilo nimam pojma. Pa ne želim žaliti nikogar, ki se je na tem faksu našel, jaz se nisem. Naredila pogoje za vpis v drug letnik že maja. Hvala bogu imam doma krasne starše.
Šolo sem pustila, šla za dve leti v tujino in se vpisala na FOV. Najboljša odločitev v življenju! Službo obožujem in sem srečna!

Kar pogumno! Pa ne gledat kolk si stara. Delaj tisto v čem si srečna!

M

Pa še jaz povem svoje. Jaz sem se pravilno odločil že v osnovni šoli in ni mi žal. Če bi bil pa na tvojem mestu, bi pa poiskusil uresničiti željo. Kaj pa lahko izgubiš?

Kaj lahko izgubi?

Stara je 26 let, če se hoče sedaj vpisat na drug faks, bo v najboljšem primeru diplomirala pri 31-tih.
Tudi če denar ni problem, pa bo nastopil problem pri iskanju službe, ko boš kot diplomantka pri 31h v konkurenci s 24 letniki.
Žal je tako da so nekatere odločitve v življenju zavezujoče in jih je treba sprejeti kot dejstvo. V vsaki stvari pa lahko najdeš stvari, ki te bodo zanimale in ekonomija je tako široko področje, da ni vrag, da se ne najde nekaj kar te bo zadovoljeavlo.

Pia…nič ni bolj zavezujoče kot notranji glas, ki ga je treba poslušat…ne vem …mogoče imaš ti drugačne izkušnje…pa kaj če bo diplomirala pri 31ih.

Dober delodajalec loči med pridnimi 24letniki brez ideje in tistimi, ki vedo kaj hočejo!

Punca ima želje v zvezi z zdravstvom in terapijami, kjer so verjetno pomembnejše izkušnje, umirjenost, strokovnost, …. ne pa da joški niso povešeni in da nima gub. Niso leta tako pomembna pri vseh službah.

NO se moja zgodba. Celo otrostvo sem govorila, da bom bancnik ali borzni posrednik – odkar pomnim, da sem se zacela zanimat kaj bom delala v zivljenju. Po ekonomski srednji soli sem se vpisala na VPS – smer bancnistvo. Diplomirala na EF – VPS. Potem pa sluzba. Ni in ni bilo sluzbe na banki. Zaposlila sem se v podjetju, ki se ukvarja z razvojem programske opreme. Sedaj zakljucujem podiplomski studij Poslovne informatike na VPS. Se vedno ne vem al je to, to, al bi mogoce bila kaj drugega. Nikoli ne ves kaj te caka v zivljenju. Za denar in ekonomsko stabilnost moras v zivljenju delati se tud kaj drugega kot pa je tvoja perfekcija. Mogoce, bi naredila kaksen tecaj za sluzbo ki si jo zelis, bi to sluzbo opravljala tudi z drugo izobrazbo.

Glede zaposlitve po 30. letu, je pa stvar taka. V danasnjem casu raje zaposlijo zensko staro 30 let z enim otrokom kot pa zensko staro 25 let brez otrok. Tako, da mislim, da so danes tiste, ki so bile mal bolj lene za studij in so si vmes omislile se narascaj na boljsem kot tiste, ki so pridno studirale, pri 30 prisle do naziva magister in ostale se brez otrok. Mislim, da je to najvecji problem.

Urska

Ista zgodba kot moja, le da sem sedaj na ekonomiji :((((((((((

Študiral sem defektologijo in dva izpita pred koncem zapustil študij. Ves čas študija sem imel občutek da me prav ničesar niso naučili, oz.da nadgrajujem svoje splošno znanje iz gimnazije. Profesorji defektologi,ne zamerite mi zaradi mojega pisanja-vem in tudi verjamem da opravljate svoj poklic s srcem in z dušo. Moja žena je fizioterapevtka in ravno tako dela z prizadetimi. Nikoli si ne bom odpustil,zakaj namesto defektologije,nisem študiral fizioterapijo! Morda,pa nekoč…… Poslušajte svoj notranji glas in odločitev bo zagotovo pravilna!

somebody:

se strinjam s tabo, ampak meni se zdi ravno tukaj problem! Recimo jaz: pa kako za boga milega je lahko kdo od mene pričakoval, da se bom pri 18. letih odločil, kaj me veseli in kaj bom potem celo življenje delal!! …….. če me vprašaš, še danes nisem popolnoma prepričan, da sem se (kasneje) odločil za pravi študij………… pomojem so dileme o pravilnosti odločitve o študiju vedno prisotne. Lahko rečem samo to: SVAKA ČAST tistim, ki se pri 18. odločijo pravilno in potem v celem življenju niti enkrat ne obžalujejo svoje odločitve, ker uživajo v svojem poklicu……

Sicer je pa tko, kot je men povedal moj šef (ki je mimogrede eden najbolj srčnih ljudi za opravljanje svojega poklica): ” Ko se naveličaš svojega poklica, pojdi pa v politiko, tam vedno rabijo nove lenuhe…” :)) Pa veš, se čedalje bolj strinjam z njim! Tko da narod: če ste sfalili izobrazbo: vi kar v politiko. Tam tko ni važno kdo je kaj, pa še delat vam ne bo treba nevem kolk……

LP

Remedy

…je rekla Eva Irgl. In še marsikdo, seveda.