Zgostitev jote – prežganka ali ….
Definitivno in le krompir.
Spodaj je nekdo spraševal za paštafižol in je bil link na neke recept, v katerm je tudi prežgana moka na čebuli pa rdeča paprika, kar je po mojem vedenju, primorskem, čisto mimo.Primorci ne dajamo moke za zgostitev hrane, ne v enolončnice ne v golaže. Moja nona je delala tudi navaden “šugo” za njoke le iz čebule, piščanca in začimb in šalše. Niti pikice moke.
Mojo taščo je pa skoraj kap, ko je vidla kako to delam, ker ona pa daje moko čisto povsod, na zrezke, v enolončnice, zelenjavne juhe, fižolove jedi…
PRAVA AVTOHTONA KRAŠKA JOTA
PRIPRAVA:
Ko kuhamo joto, moramo imeti v eni roki krpo, v drugi pa zelje. Jota je zaradi načina priprave, okusa in dopadljivosti postala prepoznavna kraška jed. Repo, zelje in fižol kuhamo posebej.
Zelje kuhamo v slani vodi z dodatkom česna in popra, repo pa v slain vodi z dodatkom popra. K dobremu okusu repe prispevajo kože, nogice, ušesa, rilec.
Fižol kuhamo v z oljem zabeljeni vodi, tako kuhan fižol je boljši. V lonec damo kuhati kose svinjine, ki jih raje kuhamo posebej (razen kož), ker bi se zaradi dolgotrajnega kuhanja repe, zelja in zlasti fižola meso preveč razkuhalo.
Ko je svinjina skoraj kuhana, damo kuhati krompir .Kuhan krompir pretlačimo, dodamo repo ali zelje in kuhan fižol.
Zabelimo s podmetom iz moke, česna in olja; ko česen zadiši, je podmet pripravljen, moka pa komaj zarumeni. Zabljeno joto kuhamo še nekaj minut, da se podmet lepo razporedi.
Joto požagamo, pr’roštamo, zaroštamo, pr’žgemo, pripravimo pr’žganje, spodžganje. Zaradi fižola in predvsem krompirja se jota primerno zgosti. Če se zaradi krompirja preveč zgosti, prilijemo v zadnjih minutah kuhanja malo vode.
Nekdanja pojmovanja o joti so bila precej drugačna v primerjavi s sestavo današnja j jote, ki se po načinu priprave in organoleptičnih lastnostih prepoznavno loči od sorodnih jedi z repo, zeljem ipd.
Lahko bi zapisali, da so Kraševci kuhinji od repe ali zelja dali svoj prispevek in izoblikovali današnjo joto.
Recept za joto smo dobili v knjigi dr. Stanka Renčelj, KRAŠKA KUHINJA.
Meni prežganje dela zgago in ga ne uporabljam, pa tudi če je edino tako prav, kot ti trdiš. Sicer pa te vabim na joto in boš videla, da se da tudi brez prežganja skuhati čudovito “nežno”, gosto joto in ne kisle župe. Moraš pa skupaj skuhati krompir in fižol, da ostane voda od fižola. Pa čimveč obojega mora bit. Vse skupaj pretlačiš, dodaš zelje, zabeliš in najm, njam. Ženske moje, čas gre naprej in mi z njim. Prežganje je izum naših babic, da so na poceni način gostile jedi in jim jačale okus. Je pa tudi znano, da je prežganje strup za želodec. Če že ne znate kuhati brez moke, vsaj uporabite podmet.
Hej!
Res je recept za joto tak, kot je zgoraj nalepljen. Ampak Primorska ni tako majhna in se priprava jote loči od kraja do kraja.
Goriška je vedno brez podmeta, torej prežgane moke. Vsaj moja nona je tako delala: Rahlo segrela maščobo (danes reci olje) in na njem samo malo popražila česen, da je zadišalo.
V joti je bilo obvezno tudi malo ječmenčka. Ta da joti tisto milo gostoto in tudi okus. V joti je bila kisla repa, ker tam zelje ni take kvalitete, kot je v drugoh krajih Slo. Kisali so v glavnem celo repo v rdečih tropinah in jo potem sproti ribali za kuho. Otroci smo jo kar grizli, haha!
Še danes pogrešam tisti rahel nadih rdečkaste barve pri repi.Goljufam. Ko kuham repo, dodam malce refoška ali pa rdečega domačega vinskega kisa.
Dober tek pri joti, takšni ali drugačni. Vsaka ima svoj naj okus:)))
Deževen pozdrav z obale Babi
Hvala obema za nasveta! Bom uporabila rdečo lečo, ki jo tudi sicer jem (dam med pražene bučke ali melancane), medtem ko ječmenček (žito!!!) žal ne smem; bom poskusila v piščančjo obaro, ki se mi jo že prav “lušta”, itak pa dam notri tudi veliko zelenjave, tako da bo leča verjetno res malo pogostila; lp tonka
Forum je zaprt za komentiranje.