zgodba za lahko noč
Jah…kaj naj rečem.
Pred 5 leti sem spoznala moškega. Ne idealnega, daleč od tega…nikoli nisem trdila, da je popoln.
Pa najprej nekaj o meni: Sem v srednjih 20ih, počasi že bližje 30im, doštudirala, imam redno službo in srečo, da delam v podjetju kjer sem zadovoljna in imam super sodelavce, tako, da me vsaj kariera ne skrbi.
Živim še doma, starša sta se ravno ločila, kar me ne moti, s starši sem preživela lepo otroštvo in imam same lepe spomine, starša sta me lepo vzgojila – trudim se biti čim boljši človek, sem delavna, spoštljiva,…in tudi onedva sta se razšla v prijateljskem odnosu…pač ni več šlo, kar pa ne pomeni, da se zdaj ne razumeta med sabo.
Ker se mati kmalu seli, sem začela prenavljati stanovanje oz. delat mansardo – delam sama, “pleskam”, sestavljam pohištvo…seveda na svoje stroške, nazadnje sta mi starša plačevala račune pred polnoletnostjo potem sem želela postati čim bolj samostojna (bi takoj šla na svoje ampak žal cene nepremičnin tega ne dopuščajo).
Imam 2 res dobri prijateljici katerima lahko povem vse ter nekaj kolegic/ov s katerimi se pač občasno družimo ob pijači. Toliko o meni in mojem življenju na splošno – s katerim sem kar zadovoljna.
Edina stvar, ki me “depresira” je moje ljubezensko življenje. Nikoli ga nisem imela. Prvič sem nekomu izpovedala čustva v 9. razredu. Me je zavrnil, češ da nima čustev do mene. Ok, life goes on…sem spoznala nekoga v 1. letniku srednje šole in mu povedala kaj čutim – me je zavrnil, češ da sem dobra prijateljica ampak nič več od tega. Potem sem spoznala moškega, ki mi je vzel nedolžnost in še nekajkrat sva seksala – mi je postal všeč a glej ga zlomka – zavrnil me je, ker sem mu samo “kul prijateljica” ne pa nič več od tega.
V zadnjem letniku sem končno spoznala nekoga, ki si je dejansko želel biti z mano – a kaj ko se je kmalu izkazalo, da nima spoštovanja do mene, poniževal me je in dajal v nič. Ker pa sem obupen romantik in “rešitelj” sem z njim vztraja celo leto, v upanju, da bo “spregledal”. Seveda ni, jaz pa sem odkorakala stran (ko sem le dojela resnico). Prišel je faks, preselila sem se v Ljubljano, jaz pa sem že obupala nad vsem in začela sem se “f…t” naokoli – od večine moških danes ne vem niti imena, kje šele, da bi me kdo kdaj kontaktiral. In ne, študentskih let mi ni žal.
Faks se je bližal koncu, predavanja so bila vse redkejša, sošolke so se znašle v resnih vezah in niti razloga za žur ni bilo več – in ni se mi splačalo več živet v Lj, spakirala sem domov in se na tistih par predavanj vozila, preostali prosti čas sem se učila, pisala diplomo, šla malo backpackat po Evropi in delala prek študenta v domačem okolju ter s sodelavkami sem in tja šla ven. In tu se zgodba šele začne:
Na petkov večer sva s sodelavko šle ven, v “ta domač” lokal – kjer smo pač vedno eni isti obupanci, željani druženja, sexa in alkohola. Ampak dobra družba, nasmejani, zabavni, mladi in stari, znani in nepoznani…In ravno tisti večer spoznam enega nepoznanega modela – visok, zabaven, malo močnejše postave in privlačen (skozi leta ugotavljam, da sem edini človek na planetu, ki se ji zdi privlačen…ker drugi ljudje nimajo takega mnenja oz. poslušam opazke kot so “pa kaj za hudiča vidiš na njemu” ampak mene ne moti. Saj jaz spim z njim, ne oni).
On pa je bil takrat v svojih srednjih 30ih (no, sedaj bo kmalu že 40), jaz takrat 20 letna mula, mlada in naivna…po nekaj dneh sva že pristala v postelji, pri njemu doma (ja no, tudi on še vedno živi s starši, ki pa so me navdušeno sprejeli, saj niso več vedeli kaj naj si mislijo o svojem sinu – še nikoli ni pripeljal ženske domov, kaj šele da bi katero spoznala. Ker ja, še nikoli ni imel ženske, niti veze)…
V startu mi je rekel da želi biti z mano samo za seks brez obveznosti. Že to je bil rdeč alarm. Pa sem vseeno ostala z njim. Prve mesece sem bila noro pijana od zaljubljenosti in perfekcionizma, ki sem ga videla…res, nisem videla 2 metra od sebe, tako žive se še nisem počutila…tudi on je bil malo zaljubljen..vendar ne tako dolgo in intenzivno kot jaz.
Pa so se mi začele odpirati oči:
– izvedela sem da je na tinderju, badoo-ju, twoo-ju in ostalih socialnih omrežjih…še naredila sem fake profil. in ga všečkala. Sicer ni eden tistih, ki pošilja k…a , niti ni spraševal o seksu…bil je pač normalen pogovor. Tako sem zaključila pogovor, ko sem rekla, da se nočem več z njim pogovarjat in ni dobil izpada v smislu, da sem pr…a ampak se je lepo poslovil in zaželel vse lepo v življenju (kot fake profilu, ne meni meni). Je pa bolelo – se zbudit pri njemu doma in gledat iz postelje kako leži na kavču in na tinderju všečka ženske ter si dopisuje z njimi…jaz pa sem se pretvarjala, da spim.
– potem je res spoznal eno na tinderju s katero ni bil samo chat – izvedela sem prek kolegov (dejansko so njegovi kolegi že 15-20 let ampak ko so spoznali mene, so nekako bolj stopili na mojo stran…češ da z mano ne more tako grdo ravnat in me obravnavat kot kar eno iz ulice, ki jo izkorišča samo kadar rabi sex in prevoz domov, ko se zvečer napije v lokalu). No, s to punco se je srečal z živo – kolikor je meni znano seksala nista, samo enkrat sta šla na zmenek, nekajkrat še poklepetala na messengerju potem pa jo je iz neznanega razloga zignoriral in jo odj…l. Vseeno je imela več od mene – mene še na zmenek ni peljal. Nikamor v vseh teh letih. Samo v “ta domač” lokal, v posteljo domov, zjutraj pa moram takoj vstat in iti k sebi domov…in tako me dirigira že leta.
Vmes sva že 1000x “nehala” pa spet začela pa se pogovarjala o nama…vrtim se v krogu. Vse sem preživela od solz do smeha do depresije in obupa…zadnjič pa mi je dokončno počil pisker. Od prijateljice (ena od teh 2 prijateljic, ki sta mi najbolj blizu) je od svojega brata izvedela kaj mu je ta moj ljubimec rekel…da sedaj, ko se odpravlja na svoje, si želi le še to, da dobi (poimenujmo jo Ema) Emo. Ema pa je oseba, ki je prav tako njegova prijateljica že 10-15 let – a nikoli ni bilo med njima nič.
Še preden sem njega spoznala sem slišala za Emo…punca ima pač svojo zgodbo, stil in sloves. Pred leti dobila svojega partnerja z drugo v postelji in od takrat naprej namenoma razbija veze in spi z zasedenimi moškimi, ki obvezno morajo biti bad boyi – eden od njih je celo pristal v zaporu. Uživa, ko dokazuje drugim, da so moški pras… Ena od teh nersrečnih deklet, ki so dobile svojega fanta v postelji z Emo je bila tudi moja kolegica (že leta nazaj, ko še jaz nisem poznala tega ljubimca) Ema se ne želi vezat, večino časa prebije z družino in nekaj prijatelji, ki jih ima – njim ne bi škodovala nikoli in za nobeno ceno – to vem, ker je eden od teh prijateljev moj ljubimec in medtem ko bi Ema že 1500x lahko uničila najin odnos, sva si ga kar sama, ona nikoli ni imela prstov zraven…samo on je pač zaljubljen v njo. To vedo vsi že leta, pa mu nihče ne pove kakšna je v resnici, ker je večina njegovih prijateljev že seksalo z njo in mu nočejo uničiti sanj ali ga prizadeti. Ona mu o svojih avanturah ne govori, saj se boji, da bi ga izgubila kot prijatelja. Mu je pa pred leti menda dala vedet, da med njima ne bo nič, ker ga ima zgolj in samo za prijatelja. Pa še to se vidita samo kadar ona želi – ene 5x na leto, ko nima drugega za počet pa gre na pijačo z njim. Punca ni slaba, je razgledana, pridna…pač je kakršna je.
Moj ljubimec ni slab človek. Daleč od tega. Je težek intelektualec, deloholik, sicer včasih rad malo pregloboko pogleda v kozarec, ni pa škodljiv in za svoje prijatelje bo naredil vse. Razen zame.
Ironično…jaz skačem za nekom, ki nima čustev do mene, on skače za nekom, ki nima čustev do njega….
Vem da ni prav. Vem, da si zaslužim več. Težko je nehat. Saj skorajda ni več poljubov, dotikov, niti seksa…samo še spiva skupaj. Hudiča pa tak friends with benefits where there’s no benefits.
So mi pa všeč druge stvari z njim…kadar sama pri njemu doma poslušava klasično glasbo, se smejiva, pogovarjava dolgo v noč, sem pa tja objemava (odvisno od količine alkohola, ki sva jo spila), gledava filme, serije, jeva njegovo hrano in se kregava, ker mi ne dovoli kuhat in ker je “spet” preveč solil – čeprav znam kuhat in doma si vedno sama kuham, tudi njemu sem že večkrat rekla, da bi pa mi ne pusti. So malenkosti, ki mi polepšajo tak odnos. Saj sem mu povedala, kaj me moti in da ni fer kar mi počne za hrbtom…pa vedno najde pot nazaj.
sallysolomon, 12.02.2022 ob 17:10
Jah…kaj naj rečem.
Pred 5 leti sem spoznala moškega. Ne idealnega, daleč od tega…nikoli nisem trdila, da je popoln.
Pa najprej nekaj o meni: Sem v srednjih 20ih, počasi že bližje 30im, doštudirala, imam redno službo in srečo, da delam v podjetju kjer sem zadovoljna in imam super sodelavce, tako, da me vsaj kariera ne skrbi.
Živim še doma, starša sta se ravno ločila, kar me ne moti, s starši sem preživela lepo otroštvo in imam same lepe spomine, starša sta me lepo vzgojila – trudim se biti čim boljši človek, sem delavna, spoštljiva,…in tudi onedva sta se razšla v prijateljskem odnosu…pač ni več šlo, kar pa ne pomeni, da se zdaj ne razumeta med sabo.
Ker se mati kmalu seli, sem začela prenavljati stanovanje oz. delat mansardo – delam sama, “pleskam”, sestavljam pohištvo…seveda na svoje stroške, nazadnje sta mi starša plačevala račune pred polnoletnostjo potem sem želela postati čim bolj samostojna (bi takoj šla na svoje ampak žal cene nepremičnin tega ne dopuščajo).
Imam 2 res dobri prijateljici katerima lahko povem vse ter nekaj kolegic/ov s katerimi se pač občasno družimo ob pijači. Toliko o meni in mojem življenju na splošno – s katerim sem kar zadovoljna.
Edina stvar, ki me “depresira” je moje ljubezensko življenje. Nikoli ga nisem imela. Prvič sem nekomu izpovedala čustva v 9. razredu. Me je zavrnil, češ da nima čustev do mene. Ok, life goes on…sem spoznala nekoga v 1. letniku srednje šole in mu povedala kaj čutim – me je zavrnil, češ da sem dobra prijateljica ampak nič več od tega. Potem sem spoznala moškega, ki mi je vzel nedolžnost in še nekajkrat sva seksala – mi je postal všeč a glej ga zlomka – zavrnil me je, ker sem mu samo “kul prijateljica” ne pa nič več od tega.
V zadnjem letniku sem končno spoznala nekoga, ki si je dejansko želel biti z mano – a kaj ko se je kmalu izkazalo, da nima spoštovanja do mene, poniževal me je in dajal v nič. Ker pa sem obupen romantik in “rešitelj” sem z njim vztraja celo leto, v upanju, da bo “spregledal”. Seveda ni, jaz pa sem odkorakala stran (ko sem le dojela resnico). Prišel je faks, preselila sem se v Ljubljano, jaz pa sem že obupala nad vsem in začela sem se “f…t” naokoli – od večine moških danes ne vem niti imena, kje šele, da bi me kdo kdaj kontaktiral. In ne, študentskih let mi ni žal.
Faks se je bližal koncu, predavanja so bila vse redkejša, sošolke so se znašle v resnih vezah in niti razloga za žur ni bilo več – in ni se mi splačalo več živet v Lj, spakirala sem domov in se na tistih par predavanj vozila, preostali prosti čas sem se učila, pisala diplomo, šla malo backpackat po Evropi in delala prek študenta v domačem okolju ter s sodelavkami sem in tja šla ven. In tu se zgodba šele začne:
Na petkov večer sva s sodelavko šle ven, v “ta domač” lokal – kjer smo pač vedno eni isti obupanci, željani druženja, sexa in alkohola. Ampak dobra družba, nasmejani, zabavni, mladi in stari, znani in nepoznani…In ravno tisti večer spoznam enega nepoznanega modela – visok, zabaven, malo močnejše postave in privlačen (skozi leta ugotavljam, da sem edini človek na planetu, ki se ji zdi privlačen…ker drugi ljudje nimajo takega mnenja oz. poslušam opazke kot so “pa kaj za hudiča vidiš na njemu” ampak mene ne moti. Saj jaz spim z njim, ne oni).
On pa je bil takrat v svojih srednjih 30ih (no, sedaj bo kmalu že 40), jaz takrat 20 letna mula, mlada in naivna…po nekaj dneh sva že pristala v postelji, pri njemu doma (ja no, tudi on še vedno živi s starši, ki pa so me navdušeno sprejeli, saj niso več vedeli kaj naj si mislijo o svojem sinu – še nikoli ni pripeljal ženske domov, kaj šele da bi katero spoznala. Ker ja, še nikoli ni imel ženske, niti veze)…
V startu mi je rekel da želi biti z mano samo za seks brez obveznosti. Že to je bil rdeč alarm. Pa sem vseeno ostala z njim. Prve mesece sem bila noro pijana od zaljubljenosti in perfekcionizma, ki sem ga videla…res, nisem videla 2 metra od sebe, tako žive se še nisem počutila…tudi on je bil malo zaljubljen..vendar ne tako dolgo in intenzivno kot jaz.
Pa so se mi začele odpirati oči:
– izvedela sem da je na tinderju, badoo-ju, twoo-ju in ostalih socialnih omrežjih…še naredila sem fake profil. in ga všečkala. Sicer ni eden tistih, ki pošilja k…a , niti ni spraševal o seksu…bil je pač normalen pogovor. Tako sem zaključila pogovor, ko sem rekla, da se nočem več z njim pogovarjat in ni dobil izpada v smislu, da sem pr…a ampak se je lepo poslovil in zaželel vse lepo v življenju (kot fake profilu, ne meni meni). Je pa bolelo – se zbudit pri njemu doma in gledat iz postelje kako leži na kavču in na tinderju všečka ženske ter si dopisuje z njimi…jaz pa sem se pretvarjala, da spim.
– potem je res spoznal eno na tinderju s katero ni bil samo chat – izvedela sem prek kolegov (dejansko so njegovi kolegi že 15-20 let ampak ko so spoznali mene, so nekako bolj stopili na mojo stran…češ da z mano ne more tako grdo ravnat in me obravnavat kot kar eno iz ulice, ki jo izkorišča samo kadar rabi sex in prevoz domov, ko se zvečer napije v lokalu). No, s to punco se je srečal z živo – kolikor je meni znano seksala nista, samo enkrat sta šla na zmenek, nekajkrat še poklepetala na messengerju potem pa jo je iz neznanega razloga zignoriral in jo odj…l. Vseeno je imela več od mene – mene še na zmenek ni peljal. Nikamor v vseh teh letih. Samo v “ta domač” lokal, v posteljo domov, zjutraj pa moram takoj vstat in iti k sebi domov…in tako me dirigira že leta.
Vmes sva že 1000x “nehala” pa spet začela pa se pogovarjala o nama…vrtim se v krogu. Vse sem preživela od solz do smeha do depresije in obupa…zadnjič pa mi je dokončno počil pisker. Od prijateljice (ena od teh 2 prijateljic, ki sta mi najbolj blizu) je od svojega brata izvedela kaj mu je ta moj ljubimec rekel…da sedaj, ko se odpravlja na svoje, si želi le še to, da dobi (poimenujmo jo Ema) Emo. Ema pa je oseba, ki je prav tako njegova prijateljica že 10-15 let – a nikoli ni bilo med njima nič.
Še preden sem njega spoznala sem slišala za Emo…punca ima pač svojo zgodbo, stil in sloves. Pred leti dobila svojega partnerja z drugo v postelji in od takrat naprej namenoma razbija veze in spi z zasedenimi moškimi, ki obvezno morajo biti bad boyi – eden od njih je celo pristal v zaporu. Uživa, ko dokazuje drugim, da so moški pras… Ena od teh nersrečnih deklet, ki so dobile svojega fanta v postelji z Emo je bila tudi moja kolegica (že leta nazaj, ko še jaz nisem poznala tega ljubimca) Ema se ne želi vezat, večino časa prebije z družino in nekaj prijatelji, ki jih ima – njim ne bi škodovala nikoli in za nobeno ceno – to vem, ker je eden od teh prijateljev moj ljubimec in medtem ko bi Ema že 1500x lahko uničila najin odnos, sva si ga kar sama, ona nikoli ni imela prstov zraven…samo on je pač zaljubljen v njo. To vedo vsi že leta, pa mu nihče ne pove kakšna je v resnici, ker je večina njegovih prijateljev že seksalo z njo in mu nočejo uničiti sanj ali ga prizadeti. Ona mu o svojih avanturah ne govori, saj se boji, da bi ga izgubila kot prijatelja. Mu je pa pred leti menda dala vedet, da med njima ne bo nič, ker ga ima zgolj in samo za prijatelja. Pa še to se vidita samo kadar ona želi – ene 5x na leto, ko nima drugega za počet pa gre na pijačo z njim. Punca ni slaba, je razgledana, pridna…pač je kakršna je.
Moj ljubimec ni slab človek. Daleč od tega. Je težek intelektualec, deloholik, sicer včasih rad malo pregloboko pogleda v kozarec, ni pa škodljiv in za svoje prijatelje bo naredil vse. Razen zame.
Ironično…jaz skačem za nekom, ki nima čustev do mene, on skače za nekom, ki nima čustev do njega….
Vem da ni prav. Vem, da si zaslužim več. Težko je nehat. Saj skorajda ni več poljubov, dotikov, niti seksa…samo še spiva skupaj. Hudiča pa tak friends with benefits where there’s no benefits.
So mi pa všeč druge stvari z njim…kadar sama pri njemu doma poslušava klasično glasbo, se smejiva, pogovarjava dolgo v noč, sem pa tja objemava (odvisno od količine alkohola, ki sva jo spila), gledava filme, serije, jeva njegovo hrano in se kregava, ker mi ne dovoli kuhat in ker je “spet” preveč solil – čeprav znam kuhat in doma si vedno sama kuham, tudi njemu sem že večkrat rekla, da bi pa mi ne pusti. So malenkosti, ki mi polepšajo tak odnos. Saj sem mu povedala, kaj me moti in da ni fer kar mi počne za hrbtom…pa vedno najde pot nazaj.
Sem prepričana, da lahko dobiš kaj boljše od tega. Obrni list in šibaj proti svoji sreči..
Forum je zaprt za komentiranje.